Džavni zbor je s 46 glasovi za in 23 proti po nujnem postopku sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS), s katerimi poskušajo nagovoriti perečo prostorsko in kadrovsko stisko v slovenskih zaporih.
"Položaj je na žalost iz leta v leto slabši, lahko rečem, da je zdaj stanje že nekaj časa alarmantno. Z gotovostjo lahko rečem, ker zapori sodijo v shemo državne in nacionalne varnosti, da je ogrožena nacionalna varnost države!" je to, kako je vse skupaj videti v praksi na terenu, s "prve bojne črte" v centralnem moškem zaporu na Dobu za MMC komentiral Leon Lobe, predsednik konference zaporskega sistema pri Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS). Desetletje je delal kot pravosodni policist, zdaj pa je zaposlen kot strokovni delavec pedagog, hkrati pa je tudi glavni sindikalist v zaporu Dob.
Varovanje v slovenskih zaporih je po besedah Lobeta na absolutnem minimumu, saj so zapori prenapolnjeni tudi 200-odstotno, medtem ko pravosodnih policistov kritično primanjkuje. Na kadrovsko problematiko se opozarja že leta, na prenatrpanost zaporniških celic pa zadnji dve leti.
"Zdaj, na današnji dan, imamo samo tukaj v centralnem zaporu na Dobu približno 800 obsojencev, v celem sistemu približno 2000 zaprtih oseb, glede na prostorske kapacitete je prezasedenost ponekod tudi 200-odstotna, recimo v Ljubljani, v drugih slovenskih zaporih pa je prezasedenost nekje 150, 160-odstotna," je Lobe navedel nekaj statističnih podatkov in dodal, da je trenutno brez težav s prezasedenostjo edino Prevzgojni dom Radeče.
Če ni prostora in kadra, obsojenih storilcev kaznivih dejanj sploh ni mogoče zapreti. Že sedemnajstkrat zaradi kaznivih dejanj ovadene osebe, ki se še vedno sprehajajo na prostosti, tako niso presenečenje. "Ljubljanski zapor ne more nikogar več sprejeti. Ko sprejema, sprejema na račun tega, da namešča obsojence recimo v telovadnice in v druge neprimerne prostore in s tem tvega tožbo na evropskem sodišču za človekove pravice," je še posvaril.
Množično upokojevanje, slabe delovne razmere in plače
Zaradi velikega kadrovskega manka se slovenski pravosodni policisti trenutno sploh ne usposabljajo redno, ker enostavno ni časa za to. "Obveznega usposabljanja, ki je potrebno za normalno opravljanje dela, ta trenutek sploh ni. Nimamo borilnih veščin, nimamo praktičnega usposabljanja, kot je praktični postopek, streljanje itd.," je poudaril sindikalist.
Velika težava, ki povzroča kadrovsko luknjo, je množično upokojevanje pravosodnih policistov in tudi drugih strokovnih delavcev, ki skrbijo za resocializacijo zapornikov v družbo. Na drugi strani je nove kadre izredno težko privabiti v vrste pravosodnih policistov, saj jih odbija nizka plača, ki je za začetnika pod minimalno, pa tudi zaradi težkih delovnih pogojev v prenatrpanih zaporih s premalo pazniki.
"V letu in pol je zaradi upokojitev iz sistema odšlo okoli 25 pravosodnih policistov, v tem obdobju smo dobili osem nadomestnih, to govorim za centralni zapor. Glede novih zaposlitev pa smo letos zaposlili štiri, od tega so trije že dali odpoved zaradi razmer in delovnih pogojev," je nadaljeval Lobe.
"Že zadnjih nekaj let opozarjamo, da bo v roku nekaj let 30 odstotkov zaposlenih izpolnjevalo pogoje za upokojitev, ta številka pa se bo v roku od 10 do 12 let dvignila na 70 odstotkov. Si predstavljate, kaj to pomeni za naš zaporski sistem in za nacionalno varnost?" je bil neposreden Lobe.
Trije kuharji za 800 zapornikov
Manjka tudi kuharjev. "Dva, trije kuharji skupaj s pomočjo pripravijo tri obroke dnevno plus malico za 800 obsojencev. Zdaj smo tako daleč prišli, da že dve leti iščemo kuharja, in če bo dal eden odpoved, bo država primorana, da bo pač najela zunanjega izvajalca, kar stroškovno pomeni, da ne bo stroškov za približno en milijon evrov na leto, ampak bo prehrana kar naenkrat stala tri milijone evrov," je Lobe opozoril, da tudi drugega osebja ni lahko najti.
Težava je tudi pri strokovnih delavcih, saj primanjkuje tako pedagogov kot psihologov in drugih strokovnih delavcev. "Ljudje se ne odločajo za ta poklic, ker vedo, v kakšne razmere bi šli delat in za kakšno plačo," je pristavil Lobe in dodal: "Stanje je tako slabo, kot še ni bilo nikoli do zdaj, tako mi razlagajo sodelavci, ki so že 40 let v sistemu in so tik pred upokojitvijo."
Nadure in spremstva
Po njegovih besedah so velik problem tudi nadure, ki so logična posledica kadrovskega manka. Že zdaj septembra je več kot dve tretjini zaposlenih preseglo 170 nadur, maksimalno dovoljenih pa je 230. "Glede na preobremenjenost in iztrošenost kolegi ne bodo več podpisovali, ker ne morejo več, ker je edini izhod potem samo še bolniški dopust," je navedel.
Posledično so problem spremstva na sodišča, ki jih ne izvajajo, ker enostavno ni dovolj ljudi, težava pa, tako Lobe, postajajo celo zdravstvena spremstva. "V preteklem tednu smo opravili več kot 80 spremstev zapornikov v zdravstvene ustanove, in če se bo kadrovska stiska stopnjevala, ne bomo mogli več. Veste, kaj pomeni, če nekoga, ki je bolan, ne moremo odpeljati k zdravniku," je Lobe opozoril, da lahko pride do nedopustnega položaja.
"Če recimo zaradi neke viroze naenkrat zboli 20, 30 pravosodnih policistov, imamo čez nekaj dni lahko velik problem, ker enostavno ne bomo mogli zagotavljati varnosti," je opozoril.
Preobremenjeni pedagogi
Za pedagoge novi normativi postavljajo normo pri 20 zaprtih osebah. "Naši kolegi imajo po 45 zapornikov, to se pravi, da za več kot 100 odstotkov prekršijo normativ. Resocializacija je tukaj ogrožena! Dela se samo še administrativno delo, imajo tudi polovico obsojencev, ki ne razumejo slovensko niti kakšnega drugega evropskega jezika," je navedel, v kako nemogočih razmerah delajo pedagoški delavci.
Kaj prinašajo popravki zakona?
Spremembe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) predvidevajo začasne interventne ukrepe, s katerimi želijo omiliti krizo v slovenskih zaporih. Prvi je, da bodo po novem zakonu lahko dela in naloge pravosodnih policistov opravljali tudi drugi zaposleni v upravi, ki so bili kadar koli v preteklosti zaposleni na tem delovnem mestu. S tem ukrepom želijo povečati število pravosodnih policistov, ki so na voljo.
Ko so med zaposlenimi v upravi poizvedovali, kdo bi bil pripravljen občasno vskočiti na delovno mesto pravosodnega policista, je sicer "nekaj posluha bilo". "Razumem nekatere sodelavce, ki so odšli z delovnega mesta pravosodni policist iz zdravstvenih in drugih osebnih razlogov, da se ne bodo hoteli vrniti, čeprav bi obdržali boljšo plačo, ki jo imajo na svojem delovnem mestu," je pojasnil Lobe in dodal, da velikega učinka ne bo, saj bo s tem ukrepom po njegovi oceni na voljo dodatnih 10, morda 15 pravosodnih policistov. "To je zgolj začasna rešitev, gasimo požar," je bil slikovit.
Prekinitev prestajanja kazni, v zapor se prostovoljno ne smejo vrniti
Drugi začasni ukrep pa bi zmanjšal število zapornikov, saj bo zaporna kazen prekinjena za vse zapornike, za katere se to zakonsko lahko stori. 10. člen popravljenega zakona namreč pravi, da so prostorske težave v zavodih dodaten razlog za prekinitev prestajanja kazni zapora. Zaporniku isti člen tudi prepoveduje, da bi se prostovoljno vrnil na prestajanje kazni. Poleg tega v zakonu predlagajo tudi možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora, s čimer bi populacijo v zaporih dodatno zmanjšali.
Po Lobetovih besedah predlagajo tudi, da bi predčasni odpust iz treh mesecev povečali na šest mesecev, kar bi se nanašalo izključno na osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.
Bodo upokojeni pogodbeniki dobili polna pooblastila?
Druga želja je, da bi upokojeni pravosodni policisti, ki pridejo "pomagat" in so pogodbeniki, imeli polna pooblastila, tako kot je to urejeno na policiji. "Oni nimajo pooblastil in na ta način v bistvu ogrožajo sami sebe in druge, ker enostavno ne morejo delati. Če se zgodi upor zapornikov, on ne more uporabiti ne orožja ne prisilnih sredstev, ničesar! Je dejansko samo številka tam," je Lobe opozoril, da pravosodni policist brez polnih pooblastil v praksi ne more veliko pomagati. Tu je po njegovih besedah na mestu primerjava z varnostnikom v trgovini, ki sicer lahko poskusi roparje ali tatove fizično zadržati in poklicati policijo, a niti slučajno ne more ukrepati tako učinkovito kot policist.
"V policiji ta praksa obstaja, naslanjamo se na ustaljene prakse, ne odkrivamo tople vode. Ta novela zakona to predvideva in to pozdravljamo, ker je prav, da tisti, ki delajo, delajo s polnimi pooblastili," je še navedel Lobe in dodal, da je, če pravosodni policist dela s polnimi pooblastili varneje tako zanj kot za obsojence oz. zapornike.
Pravosodni policist začetnik je pod minimalno plačo
Prva želja po Lobetovih besedah je, da bi se zagotovila tudi dostojnejša osnovna plača pravosodnega policista, kar se sicer ureja s krovnimi pogajanji javnega sektorja, a to gre prepočasi, je opozoril in dodal, da je trenutno osnovna plača pravosodnega policista začetnika 25. plačni razred, kar je pod minimalno plačo, tako da je k takšni plači treba izplačevati dodatek do minimalne plače. Če se nekakšna prehodna rešitev do zaključka krovnih pogajanj javnega sektorja lahko najde za sodnike, bi se morala tudi za pravosodne policiste, trajno rešitev lahko prinesejo zgolj boljše plače, je prepričan Lobe, ki pravi, da bi sprejemljiva osnovna plača za pravosodnega policista začetnika morala biti pri 30. plačnem razredu.
"Pred recimo desetletjem smo imeli 100 kandidatov, poslanih prošenj za eno samo delovno mesto," je navedel in dodal, da je danes položaj obrnjen na glavo, saj lahko na primer razpišejo 25 delovnih mest pravosodnega policista in sploh ne bo prispelo dovolj prošenj, da bi vsa napolnili.
Poleg plače sta problem najbrž tudi izjemno nizka nezaposlenost, tako da je nabor kandidatov za najslabše plačana delovna mesta majhen. Zakaj bi bil nekdo pravosodni policist, če za več denarja lahko sediš za blagajno v trgovini? "Ko nekdo začne tam pri 750 evrih, ni čudno, zakaj se odloči in da odpoved, tako kot učitelji z univerzitetno izobrazbo, pa gredo raje delat recimo v trgovino, na železnice," je pristavil.
Bodo zapore varovali Filipinci?
Veliko se govori, da bomo pač uvozili delavce od drugod, bodo Filipinci varovali slovenske zapore? "Ne, to ne bi delovalo. Delo na tako specifičnem delovnem mestu, kot je zapor, kot je policija, kot je vojska, zahteva različna varnostna preverjanja, različna specifična usposabljanja. Pri nas mora pravosodni policist skozi specifično dveletno usposabljanje, kjer mora opraviti praktični postopek, kjer mora narediti različna usposabljanja, opraviti državne izpite iz kazenske zakonodaje, iz upravnega postopka za naziv, potem je tu izpit iz borilnih veščin, izpit ravnanja z orožjem in itd.," je odgovoril Lobe in dodal, da bi tujci lahko to delo opravljali šele po tem, ko bi v Sloveniji živeli že dolgo in bi se naučili jezika, pridobili državljanstvo, se asimilirali v kulturo.
"Zdaj imamo težavo na kratki rok, ta trenutek moramo to reševati! Smo šli na osnovne šole, šli smo med srednješolce, delali propagando za svoj poklic, ampak enostavno se je pokazalo, da je osebni dohodek največja motivacija, absolutno, lahko vam povem primer iz leta 2020, ko je bil covidni dodatek, takrat je bilo v našem sistemu najmanj bolniških dopustov," je sklenil pogovor.
Bo stvari rešil novi zapor v Dobrunjah?
Novi zapor v Dobrunjah naj bi bil končan naslednje leto, kar bo po Lobetovih besedah vsaj začasno rešilo prostorsko stisko slovenskih zaporov, a kadrovska stiska ostaja. Kako bomo zagnali nov zapor, če še za obstoječega ni mogoče najti zadostno število delavcev? "Težava bo v zagotovitvi kadrovske popolnitve! To je tako, kot če bi eno trgovino odprli in imeli notri krasno ponudbo, najboljšo daleč naokrog. Ne bi pa imeli ljudi, ki bi prodajali," je opozoril Lobe. Utegne se torej ponoviti zgodba iz nekaterih domov starejših občanov (DSO), ki po tem, ko jih zgradijo in svečano odprejo, samevajo, ker ni mogoče najti dovolj zaposlenih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje