Sodeč po podatkih nacionalnega statističnega urada, so v socialni zaščiti vključeni izdatki za različna tveganja in potrebe, kot so bolezen, invalidnost, starost, otroci, brezposelnost in druge oblike socialne izključenosti. Glavni del teh izdatkov pa gre za pokojnine in za druga socialna nadomestila.

Za zdravstvo smo lani namenili 6,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Največ denarja je šlo za splošne, specialistične in bolnišnične zdravstvene storitve, za oskrbo z zdravili in drugimi medicinskimi proizvodi, pripomočki in opremo ter za aplikativna raziskovanja in razvoj ter druge dejavnosti v zdravstvu.

V letu 2009 smo za izobraževanje namenili 6,7 odstotka BDP-ja, in sicer del izdatkov za predšolsko vzgojo, za formalno in neformalno izobraževanje, za dopolnilne storitve pri izobraževanju ter za druge dejavnosti.

Na javno upravo je lani odpadlo 5,8 odstotka BDP-ja. Največ smo porabili za izdatke za izvršilne in zakonodajne organe, finančne in davčne zadeve, za zunanje zadeve, za temeljne raziskave, splošne zadeve in servisiranje javnega dolga.

Za ekonomske dejavnosti smo namenili pet odstotkov BDP-ja, za rekreacijo, kulturo in religijo 1,8 odstotka, za javni red in varnost (policija, gasilci, sodišča, zapori) pa 1,7 odstotka BDP-ja. Sledijo izdatki za obrambo (vojaška obramba, civilna zaščita) 1,5 odstotka BDP-ja, za stanovanjski in prostorski razvoj 0,9 odstotka ter za varstvo okolja 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda.