Na posvetu v državnem svetu je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan spomnil, da je Slovenija zelo gozdnata država, vendar vseh možnosti, ki jih ponuja gozd, še nismo izkoristili. Dobro delo z gozdom je po njegovem mnenju sicer premalo, saj se da precej več delovnih mest ustvariti v nadaljnjih korakih - na žagah, kmetijah, v obrtništvu in proizvodnji lesenih hiš.

Spomnil je tudi na zakonske rešitve, ki se obetajo na področju gozdarstva. Novela zakona o gozdovih, ki je v parlamentarnem postopku, predvideva, da prevoznice pri prevozih gozdnih lesnih sortimentov ne bodo potrebne do konca leta 2016, na ministrstvu načrtujejo tudi podjetje za upravljanje z državnim gozdom, prihodnje leto pa se obetajo dodatne spremembe zakona o gozdovih.

Kupovati moramo domače lesene izdelke
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je opozoril, da so na koncu gozdnolesne verige potrošniki. "Kupovati in uporabljati moramo domače lesene izdelke," je pozval in hkrati dodal, da je danes ves svet naš trg. Po njegovem mnenju je treba iskati niše in oblikovati dobre blagovne znamke. Velik potencial vidi v sodelovanju lesnopredelovalnih podjetij z arhitekti in oblikovalci. "Mladi ljudje so polni idej, povežimo se z njimi," je dejal minister, ki bi rad videl več lesenih poslovnih in javnih objektov. "Tudi večnadstropne lesene stavbe niso več tabu," je dejal.

Predsednik državnega sveta Mitja Bervar pa je opozoril, da kljub postopnemu naraščanju sečnje v slovenskih gozdovih kazalniki v lesni industriji še vedno niso takšni, kot bi si želeli, zato je treba najti model, kako čim več posekanega lesa v Sloveniji tudi predelati. Tudi on meni, da moramo več pozornosti nameniti oblikovanju in trženju izdelkov. "Visokokakovostni izdelki iz lesa bi lahko postali paradni konj slovenskega gospodarstva," je dejal.

Ogromna dodana vrednost
Generalni direktor direktorata za gozdarstvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša se je strinjal, da je pomembna ideja, ki se opredmeti v končnem izdelku, ki nato najde kupca. Z ustrezno končno izdelavo lahko en milijon kubičnih metrov lesa prinese 300 milijonov evrov dodane vrednosti. "Napaka je, da gozdar neha razmišljati o lesu na gozdni cesti, lesar pa mu ne pove, kakšna je potreba po proizvodnji. Za vsak korak potrebujemo znanega kupca, Slovenija pa najbolj šepa pri trženju," je opozoril.

Cvetko Zupančič s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije glavni neizkoriščeni potencial vidi predvsem v sečnji listavcev in obnovi starih gozdov smreke, opaža pa tudi določene slabosti trenutne organiziranosti slovenskega gozdarstva. Lastniki ne dobijo dovolj podatkov o razpoložljivih izvajalcih za sečnjo in spravilo, ne dobijo pomoči pri prodaji, načrtovanje v gozdarstvu pa ni prilagojeno lastnikom, je opozoril.

Zadruge kot pomemben odkupovalec lesa
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pa je opozoril, da je v Sloveniji skoraj pol milijona lastnikov gozdov. "Nujno je, da so med seboj povezani," je dejal. V tej smeri delajo tudi zadruge, ki so pomemben odkupovalec lesa, imajo pa tudi nekaj predelave. Kot dober primer je izpostavil zadrugo Sora-Žiri, ki je dokazala, da se je mogoče razvijati in širiti tudi v kriznih časih. "Ni vse tako črno, vse je odvisno od ljudi in vizije," je dejal.