Največ pogrešanih je odraslih in starejših, še posebej pogosto so to ljudje z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi. V več primerih so to tudi izgubljeni v gorah ali tisti, ki zapustijo zdravstvene ali negovalne ustanove, delež mladoletnih pa je vseskozi približno pri 30 odstotkih vseh pogrešanih, opažajo na policiji.

Motivi za pogrešanje ljudi so, kot pojasnjujejo na policiji, različni in odvisni od različnih dejavnikov, kot so starost, navade in osebne lastnosti pogrešanega ter nezgode in naravne nesreče. Pogost motiv za odhod od doma so spori z bližnjimi, velikokrat pa za pogrešanje ni posebnega motiva in je posledica nezgode ali drugega nenadnega dogodka, tudi smrti. Pri otrocih in mladoletnikih pa so to lahko tudi druženje z vrstniki, uporništvo, želja po dogodivščinah, neuspeh v šoli ali zaljubljenost. Včasih pogrešani pove, da je dom zapustil, ker je potreboval čas zase.

Po besedah ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar je pri iskanju pogrešanih zelo pomemben multidisciplinarni pristop, torej sodelovanje policije z drugimi državnimi organi, s centri za socialno delo in šolami.

Vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane in vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji Damjan Miklič je med drugim poudaril, da je bila tema pogrešanih tudi ena od osrednjih prednostnih nalog med predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja. "Slovenski strokovnjaki smo pripravili in uskladili z vsemi državami EU-ja nabor ukrepov za izboljšanje čezmejnega sodelovanja." "S tem smo prvič postavili temo pogrešanih na evropski zemljevid varnostne arhitekture z namenom, da dvignemo stopnjo varnosti vseh ljudi v Evropi," je pojasnil na današnji konferenci.

"Mislim, da ne pretiravam, ko rečem, da bo zaradi tega dosežka rešenih na tisoče ljudi oz. na tisoče otrok," je dejal ustanovitelj in predsednik fundacije Amber Alert Europe Frank Hoen in poudaril, da se je prvič doslej 27 evropskih držav prav zaradi Slovenije uskladilo glede pristopa k reševanju problematike pogrešanih.

Pogrešane prijavite čim prej

Na policiji poudarjajo, da ni bilo nikoli nikakršnega roka za odložitev prijave, zato svetujejo, da se pogrešanje prijavi čim prej, še zlasti pri pogrešanih otrocih in ranljivih ljudeh. Čas je namreč odločilen dejavnik in manj časa kot mine od izginotja do prijave, več je možnosti, da bodo pogrešanega našli živega in nepoškodovanega. Sodeč po statistiki, so pogrešani v več kot polovici primerov najdeni v nekaj urah, v 80 odstotkih pa v enem dnevu, preostalih 20 odstotkov pa ostane pogrešanih.

Mit, da se pogrešani tako ali tako sami vrnejo domov, ne drži. Kot poudarjajo na policiji, se pogrešani sami vrnejo domov le v slabi tretjini primerov. Približno 30 odstotkov jih najde policija, 30 odstotkov pa jih najdejo svojci, prijatelji ali drugi občani. Nekaj odstotkov pogrešanih se najde hospitaliziranih v bolnišnicah, nekaj pa tudi mrtvih kot posledica nezgode, samomora ali umora.

Prve dejavnosti policije po prijavi pogrešanja so usmerjene v pogovore s svojci, prijatelji in znanci pogrešanega ter tistimi, ki bi lahko podali koristne podatke. Pomembno je, da se prijave pogrešanih vnesejo v različne policijske evidence in v druge sisteme policijskega informiranja tudi v sosednjih državah, še poudarjajo na policiji.

Iskalna akcija

Za izvedbo iskalne akcije je treba nujno najprej ugotoviti, kje se je pogrešani nazadnje nahajal, saj lahko policisti le na podlagi ugotovljene zadnje lokacije pogrešanega organizirajo ter izvedejo kakovostno iskalno akcijo. Pogosto se za koristne izkažejo tudi objave v medijih, saj so Slovenci v primerih, ko je treba pomagati sočloveku, izjemno odzivni.

Po podatkih slovenske policije je vsako leto povprečno prijavljenih okoli 500 pogrešanih, v zadnjih desetletjih pa policisti opažajo od 400 do 600 prijav letno. V evidenci pogrešanih je v Sloveniji trenutno 244 ljudi. Policija poudarja, da v Sloveniji oseba ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva, ne glede na morebiten sum kaznivega dejanja.

Danes se je v Ljubljani začela dvodnevna mednarodna konferenca, ki sta jo organizirala policija in ministrstvo za notranje zadeve. Na njej bo o temi pogrešanih spregovorilo več slovenskih in tujih policijskih ter drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem področjem.