Oglas
V Sloveniji bo leto 2011 minilo v znamenju praznovanja 20. obletnice osamosvojitve. Čaka pa nas tudi sprejetje nekaterih pomembnih zakonov.
Pred dvajsetimi leti je v Sloveniji potekala glavnina osamosvojitvenih prizadevanj, zato bo leto 2011 tudi leto praznovanj obstoja Slovenije kot samostojne države.
20. februarja 1991 je slovenski parlament sprejel resolucijo, v kateri je parlamentom drugih republik predlagal sporazumno razdružitev SFRJ-ja. Ta bi pomenila nastanek dveh ali več neodvisnih in suverenih držav, s sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi pa so bili razveljavljeni vsi členi ustave, ki so izvrševanje suverenosti republike prenašali na federacijo.
24. maja 1991 padla prva žrtev osamosvojitvenih procesov
24. maj 1991 velja za dan, ko je padla prva žrtev pri osamosvajanju Slovenije. Med demonstracijami pred mariborsko vojašnico je namreč oklepnik JLA-ja do smrti povozil Josefa Šimčika. 2. junija prvi vojaki prisežejo slovenski državi, dva dni pozneje pa skupščina sprejme zadnji sveženj osamosvojitvenih zakonov.
Samostojnost razglasili 26. junija 1991
24. junija slovenska skupščina določi slovensko zastavo in grb. Dan pozneje sta sprejeti Deklaracija o neodvisnosti in Temeljna ustavna listina samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s katerima Slovenija prevzame pristojnosti na svojem ozemlju. 26. junija je na slovesnosti na Trgu revolucije v Ljubljani razglašena samostojnost Republike Slovenije in dan pozneje se začne desetdnevna vojna. 27. junij je zapisan tudi kot dan policije, saj sta se leta 1991 na mejnem prehodu Holmec spopadla slovenska policija in JLA.
Oktobra bo 20 let svojega delovanja praznovala tudi slovenska carina, 26. oktobra pa bomo počastili še obletnico odhoda zadnjega vojaka JLA-ja iz Slovenije. Leta 2011 bomo zaznamovali še nekaj drugih, za osamosvojitev sicer manj pomembnih obletnic. Marca bo minilo pet let od prvih priprav na uvedbo evra, ki smo jih neposredno občutili prebivalci, to je od uvedbe dvojnega označevanja cen, v evrih in v tolarjih. 17. maja bo minilo 15 let od prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Praznovali bomo tudi 100. obletnico smrti Edvarda Rusjana, 200. obletnico izdaje prve Vodnikove slovenske slovnice, pa tudi 100. obletnico prve avtomobilske dirke na slovenskih tleh.
Bo pobudnikom referendumov o malem delu in pokojninski reformi uspelo?
Zakon o malem delu, ki ukinja študentsko delo in ga izenačuje z delom brezposelnih in upokojencev ter ga omejuje na povprečno 60 ur na mesec, bo, kot kaže, doletel referendum. Podpise za referendum bodo sindikalisti in študenti začeli zbirati v ponedeljek, 3. januarja. Študenti trdijo, da bo z uvedbo malega dela ukinjen socialni korektiv, ki je nekaterim sploh omogočal študij. Sindikati ob tem trdijo, da bo zakon spodbudil delodajalce, da delavcev ne bodo zaposlovali za nedoločen čas, ampak za malo delo. Podobno usodo bo, kot kaže, doživela tudi pokojninska reforma. Nasprotujejo ji predvsem sindikati, ki si prizadevajo za referendum, za katerega bodo podpise začeli zbirati 6. januarja.
Če bodo uspešni, bi lahko referendum o malem delu in pokojninski reformi izvedli na isti dan in s tem prihranili nekaj proračunskega denarja. Pokojninska reforma med drugim podaljšuje delovno dobo in upokojitveno starost dviguje na 65 let za moške in ženske. Ostali bodo bonusi za starševstvo in vojaščino. Tisti, ki so delo začeli mlajši, pa se bodo lahko upokojili z najmanj 43 leti (moški) oziroma 41 leti (ženske, če bodo dopolnile 60 oziroma 58 let). Z zdajšnjih 18 let se obdobje za izračun pokojninske osnove podaljšuje na 30 let, izločila pa se bodo tri zaporedna najmanj ugodna leta. Vlada upa, da bo referendum preprečilo ustavno sodišče.
Čaka nas tudi zdravstvena reforma
Čez šest dni bo minilo eno leto, odkar je vlada sprejela družinski zakonik. Ta je od tedaj v parlamentarni obravnavi, kot kaže, pa bo še nekaj časa, saj odbor DZ-ja za delo čaka še veliko dela pri obravnavi posameznih členov. Znano je, da je največ prahu dvignila določba družinskega zakonika, ki istospolnim partnerjem omogoča posvojitev otroka, več pravic pa zakonik prinaša tudi otrokom.
Premier Borut Pahor je po eni izmed decembrskih sej vlade napovedal tudi pisanje nove zdravstvene reforme. Minister za zdravje Dorjan Marušič je ob tem napovedal nadgrajevanje sistema na področju zdravstvene dejavnosti, reformo zdravstvenega zavarovanja in spremembo postopka imenovanja direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje