Pred dnevi je, kot je znano, iz koalicijske izstopila Državljanska lista, čez slab mesec odhod napoveduje tudi DeSUS, za njim pa še SLS. Od petih strank, kolikor jih je pred enim letom podpisalo koalicijsko pogodbo in pri glasovanju v DZ-ju (dobil je 51 glasov podpore) podprlo Janšo za predsednika vlade, bosta tako ostala le še SDS in Nova Slovenija.

In kaj je Janševa vlada v tem letu dosegla? Mojca Pašek Šetinc v prispevku za nedeljski Dnevnik kot največji uspeh omenja sprejetje pokojninske reforme tik pred koncem leta 2012. Sicer pa so leto vladanja zaznamovale številne ideološke polemike, ugotavlja - od sporov, povezanih s kiticami himne, do razprav o simbolih, ki "častijo" nekdanjo skupno državo.

Leto vlade pa je minil tudi v znamenju varčevanja. Že aprila so se zaradi napovedanih rezov na ulice podali člani sindikatov javnega sektorja, politično pa se je še bolj zapletlo, ko je predsednik vlade napovedal glasovanje o zaupnici, če stranke ne podprejo vpisa t. i. zlatega pravila v ustavo. Jeseni je nato sledil še drugi varčevalni sveženj, s katerim je vlada nižala maso plač v javnem sektorju, sočasno pa ustanovila državni holding in slabo banko, s katerima naj bi se Slovenija izognila prošnji za evropsko pomoč in rešila banke v večinski državni lasti.

Zapleti z referendumski podpisi
Zakonoma so ostro nasprotovali sindikati oz. del politike in na koncu zbrali dovolj podpisov za razpis referendumov. A se je znova zapletlo - pri enem referendumu zaradi kopiranih podpisov poslancev Pozitivne Slovenije, pri drugem pa, ker se je na poti na ministrstvo za notranje zadeve zgubil del podpisov, ki so jih zbrali sindikati. na koncu referendumov ni bilo, ker je proti njima razsodilo ustavno sodišče.

V Mariboru so se konec jeseni začeli množični protesti proti županu Francu Kanglerju in vladajočim političnim elitam, ki so se razširili po vsej državi. Množica zdaj zahteva tudi odstop predsednika vlade in odhod vseh političnih elit, gnev ulice pa je še razplamtelo poročilo komisije za preprečevanje korupcije, ki ugotavlja, da ne Janše ne vodja največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija Zoran Janković nista znala pojasnili izvora dela svojega premoženja.

Prvi vztraja, da je poročilo "akt politične inkvizicije", in zavrača vse pozive k odstopu, zaradi česar so mu začeli koalicijski partnerji drug za drugim obračati hrbet, drugi pa je pritiskom popustil toliko, da je "zamrznil svoje predsedovanje stranke.

Kako naprej?
Slovenija ima tako zdaj dve (najverjetnejši) možnosti: predčasne volitve ali konstruktivno nezaupnico. Pogovori o obojem med strankami že potekajo. Če gre sklepati po namigih in govoricah o tem, da poteka živahno iskanje kandidata za mandatarja ter ministre prehodne, tehnične vlade, se najverjetnejši scenarij že počasi oblikuje, je za Drugo jutranjo kroniko poročal Tomaž Celestina.

Nova večina naj bi v parlamentu nastopila s konstruktivno nezaupnico, ki bi "ustoličila" novega mandatarja, na predčasne volitve pa bi se lahko po dobrem letu delovanja tehnične vlade odpravili prihodnje leto, hkrati z volitvami v Evropski parlament.