oalicija in Levica sta popustili in sprejeli odločitev, da bodo imeli večino v komisijah za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb SDS, NSi in SNS. Koalicija si je med tem tudi dokončno razdelila ministrstva.

Predsednik državnega zbora Matej Tonin je na posvet povabil vodje poslanskih skupin z namenom razprave o sestavi delovnih teles državnega zbora. Tonin je predlagal, da bi odbori in komisije šteli največ 13 članov, vendar je koalicija želela povečati število članov in bi tako preglasovala opozicijo.

Polemika je potekala tudi glede statusa Levice v komisijah za nadzor obveščevalnih služb in javnih financ, kjer ima po poslovniku opozicija večino. Koalicija je vztrajala pri stališču, da Levica predstavlja opozicijo, medtem ko so v SDS-u, NSi-ju in SNS-u opozarjali, da se ne strinjajo s sestavo komisij, kjer bi bila Levica "jeziček na tehtnici". Tako je koalicija, kot je po posvetu dejal Tonin, po grožnji, da opozicija ne bo predlagala članov komisij, popustila.

Vatovec: Desnica ni edina opozicija
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je po posvetu o razrezu delovnih teles DZ-ja pojasnil, da je koalicija poskušala na neki način iti naproti SDS-u, NSi-ju in SNS-u ter jim brez Levice podeliti večino v dveh nadzornih komisijah. "To pa še daleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija," je poudaril in pojasnil Vatovec, da bodo v komisiji za nadzor javnih financ svojega člana imeli, iz Knovsa pa so se umaknili.

"Na tak način bi morala biti desnica pomirjena, to pa še daleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija," je dejal in opozoril, da so imeli težavo s tem tudi že v prejšnjem mandatu, saj si "SDS očitno želi ne le primata, ampak ekskluzivo v opozicijski vlogi, ampak ne more biti tako". "Levica je tudi v tem mandatu opozicijska stranka, ampak očitno bolj konstruktivna kot katere druge," je poudaril.

O sodelovanju v drugih odborih in komisijah se na delovnem posvetu pri predsedniku DZ-ja Mateju Toninu po Vatovčevih besedah niso pogovarjali, saj da je bilo trenutno eminentno vprašanje status Levice. "Upam, da smo zdaj to dali z mize," je dejal in ponovil, da bodo kandidaturo Dejana Židana za predsednika DZ-ja podprli. "Mislim, da je bistveno boljša izbira, kot je bil Tonin. Tu bi bilo treba izpostaviti nekaj, kar se že nekaj časa dogaja v zakulisju, pa v bistvu nihče o tem ne želi spregovoriti," je pojasnil in navedel, da skuša Tonin zvišati plače tako poslancem kot nekaterim uslužbencem v DZ-ju, pri čemer pa da pozablja najmanj plačane uslužbence DZ-ja.

V DZ-ju se po njegovih besedah pripravlja "zelo široka reforma", ki bo vključevala povišanje pavšalov vsem poslancem na enotno tarifo, spremembo plačevanja potnih stroškov in tudi dvig plačnih mest. "To v bistvu dokazuje, da je samo del političnega esteblišmenta, ki v resnici misli samo na svoje privilegije," je še dejal.

Znana le nekatera imena ministrskih kandidatov
V SMC-ju so medtem potrdili umik svoje kandidatke Monike Gregorčič za podpredsednico DZ-ja. Po dogovoru o kadrovskem razrezu v vladi bo namreč podpredsedniško mesto ob LMŠ-ju pripadlo še DeSUS-u, ki bo imel v vladi zgolj dva ministra, neuradno obrambnega in kmetijskega.

Po ponedeljkovem dogovoru naj bi LMŠ prevzel ministrstvo za zdravje, notranje zadeve, javno upravo in finance, SD naj bi dobil pravosodno, šolsko in kulturno ministrstvo, SAB ministrstva za infrastrukturo, kohezijo in Slovence v zamejstvu.

SMC pa naj bi prevzel vodenje štirih ministrstev – neuradno zunanjega, gospodarskega ter za delo in okolje. Kot je poročal Radio Slovenija, naj bi okoljsko ministrstvo prevzel zdajšnji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ali pa državni sekretar na tem ministrstvu Jure Leben.

Ali bo Levica podprla Počivalška?
"Ocenjujemo, da bi v tej konstelaciji vlada lahko delovala določen čas," je dejal vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič. Kot je pojasnil, tej vladi "že od začetka vsi napovedujejo kratek vek trajanja", sam pa verjame, da bo "ob dobrem razrezu ta vek bistveno podaljšan, morda tudi na obdobje štirih let".

Na dvome Levice o ministru Zdravku Počivalšku, ki naj bi gospodarski resor vodil tudi v prihodnje, je Zorčič odgovoril, da ne ve, ali je Počivalšek za Levico sprejemljiv ali ne. "Za nas je sprejemljivo, kar je najbolje za državo," je dejal Zorčič in dodal, da se je Počivalšek v preteklem mandatu zagotovo izkazal, ob tem je omenil investicije v nova delovna mesta.

SD že ima kandidate
Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je pojasnil, da so v SD-ju po napovedih v pogajanjih vzeli vse, kar so jim dali na mizo. "Vtis je, da smo mi izgubili in da smo zelo slabi pogajalci. Kdo je zdaj zmagovalec v tej zgodbi, ne vem. Vem, da bomo lahko vsi skupaj zmagovalci, če bomo naredili kaj dobrega za državo," je dejal. Po njegovem mnenju je manj pomembno, "kdo bo delil milijone in kdo bo imel večji vpliv na gospodarstvo".

Potrdil je, da bi vodenje šolskega ministrstva prevzel Jernej Pikalo, vodenje kulturnega pa Dejan Prešiček. Med mogočimi kandidati za prevzem pravosodnega ministrstva pa je po njegovih besedah poleg Andreje Katič tudi Dominika Švarc Pipan. Sodeč po tvitu pa bo ministrica dejansko prva, druga pa njena sekretarka.
Han je sicer poudaril, da nobeno izmed imen še ni dokončno.

Koliko podpredsednikov bodo imenovali poslanci?
Po poslovniku ima državni zbor največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine. Vodja poslanske skupine Danijel Krivec je v Odmevih povedal, da bodo za podpredsednika predlagali "najbolj izkušenega poslanca Jožeta Tanka". LMŠ bo kot podpredsednico predlagal poslanko Tino Heferle. Kdo bo DeSUS-ov kandidat, še ni znano. To mesto jim je pripadlo po zadnjih usklajevanjih, ko so ga izgubili v SMC-ju.

Podpredsedniki pomagajo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je predsednik državnega zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik.

Kako bodo razdeljena mesta sekretarjev?
Oblikovanje delovnih teles je pomembno v nadaljnjem postopku oblikovanja vlade. Ministrski kandidati se morajo namreč pred odločanjem v DZ-ju predstaviti pristojnim odborom. Za zdaj celotna ministrska ekipa, ki jo bo predlagal konec prejšnjega tedna izvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec, še ni znana.

V ponedeljek so se na sestanku predsednikov strank prihodnje vladne koalicije načeloma dogovorili, kateri resor bo vodila katera izmed strank. Pogovori pa naj bi se nadaljevali tudi danes, ko naj bi se sešli generalni sekretarji strank, ki naj bi govorili tudi o mestih državnih sekretarjev.

V območnih organizacijah SD-ja po Sloveniji so zbori članstva z 99-odstotki podprli vstop v koalicijo. V prihodnjem tednu pa bo v vstopu v vlado odločal še strankin organ, imenovan konferenca.

Nova izredna seja v četrtek
Kolegij predsednika DZ-ja bo predvidoma odločil tudi o sklicu nove izredne seje, ki bo v četrtek sledila tisti, ki so jo začeli pretekli petek z izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade.

V nadaljevanju prve izredne seje naj bi najprej obravnavali odlok, s katerim bi zvišali letošnje odhodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za 35 milijonov evrov. Nato bi izvolili dva oziroma, če DeSUS svojega kandidata še ne bo predlagal, eno podpredsednico DZ-ja iz vrst koalicije. S tem bi izredno sejo DZ-ja sklenili, sledil bi Toninov odstop z mesta predsednika DZ-ja. Še isti dan bi nato imeli novo izredno sejo, na kateri bi se seznanili s Toninovim odstopom, takoj zatem pa bi volili še podpredsednika DZ-ja iz vrst največje opozicijske stranke in zatem še novega predsednika DZ-ja, je povzel Tonin.

V strankah nove koalicije so se dogovorili, da bodo za novega predsednika DZ-ja predlagali predsednika SD-ja Dejana Židana. Kdo bo kandidat SDS-a za podpredsedniško mesto, še ni znano, so pa v SD-ju potrdili, da bodo kandidata tokrat predlagali. V prejšnjem mandatu so se namreč tej možnosti odrekli.

Ali bodo v četrtek že odločali tudi o sestavi parlamentarnih delovnih teles, za zdaj še ni jasno. Tonin meni, da ta možnost obstaja, če se jim bo v sredo uspelo uskladiti, a je to odvisno od koalicije. Bodo pa zagotovo na dnevni red druge izredne seje uvrstili tudi točko mandatno-volilne zadeve, da bodo lahko že v četrtek potrdili mandat nadomestni poslanki, ki bo v DZ prišla namesto mandatarja Šarca, Karli Urh.