V Levici kljub odprtju dialoga s predstavniki LMŠ-ja v preteklih dneh z nezadovoljstvom gledajo na opravljeno delo vlade Marjana Šarca. Zlasti jih moti, da ni bil uresničen niti eden od 13 projektov, ki so jih predlagali v stranki. "Zatika se na drugi strani, kjer zmanjkuje politične volje in se skuša razvodeniti naše predloge," je dejal Mesec. Šarec je na to odgovoril, da se je treba zavedati, da je v koaliciji pet strank, ki se morajo ves čas usklajevati, odnos z Levico pa je po njegovem mnenju dober.

Tako je po besedah Luke Mesca denimo padel njihov predlog spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero so skušali "zamejiti privatizacijo zdravstva od znotraj". Zatika se tudi pri prenosu stanovanj s slabe banke na stanovanjski sklad. Kot je pojasnil Mesec, bi vlada namesto vseh nepremičnin na sklad želela prenesti samo tri, kar niti približno ne bi rešilo stanovanjske problematike oz. zadostilo potrebam mladih po stanovanjih. Zagotovil je, da je Levica dober partner vlade, želijo pa si korektno sodelovanje pri njihovih prizadevanjih za odpravljanje izkoriščanja in prekarnih zaposlitev, za zagotovitev dostopa do ustreznih stanovanj, za pravično obdavčitev kapitala in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Levica želi izpeljati štiri projekte do poletja
Do poletja želijo izpeljati vsaj štiri od 13 zastavljenih projektov, in sicer spremeniti zakon o zdravstveni dejavnosti, določiti minimalno urno postavko za študentsko delo, zagotoviti neodplačen prenos nepremičnin z Družbe za upravljanje terjatev bank na stanovanjski sklad in zakonsko omejiti prejemke nepremičninskih posrednikov, je pojasnil.
Če bodo navedene rešitve potrjene, bo Levica po besedah Mesca dobila pozitiven signal, da je sodelovanje smiselno, v nasprotnem primeru pa tega smisla ne vidijo. Prav od uspešnosti teh projektov bo tudi odvisno, v kakšni smeri bodo glede prihodnosti sodelovanja z vlado razmišljali organi sveta stranke.

Šarec: Projekti so že začeli teči
Šarec je zagotovil, da so projekti, ki so del dogovora z Levico, začeli teči, zato ne morejo trditi, da se ni zgodilo nič, kar koaliciji očitajo v Levici. "Seveda pa smo imeli dogovor, da se bodo projekti začeli odvijati, ne da bo zadeva končana," je dodal. Po drugi strani pa mora Levica vedeti, da ima devet poslancev, da je podpornica zunaj koalicije in da so temu primerni tudi rezultati, je še opozoril premier. Spomnil je, da je tudi v koaliciji pet strank, ki se morajo usklajevati. Tako da po njegovih besedah nikakor ne gre za to, da ne bi želeli izpeljati dogovorjenih projektov, saj jih je nekaj tudi zaveza koalicije. Po njegovih besedah namreč ne drži, da "če ne bilo Levice, pa ne bi znali ničesar narediti in ne bi imeli nobene ideje".

Dodatek na delovno aktivnost kaplja čez rob?
Mesec je komentiral tudi sredno preložitev obravnave novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero ministrstvo za izobraževanje predlaga spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol. Boji se, da bo predlog ministrstva v drugem branju postal nekaj čisto drugega in da bo sklenjen "pakt med vlado in desnico". Kupili so si čas do ponedeljka, da se pogodijo z desnico o kompromisnem predlogu," je dejal. Tudi poskusi finančnega ministra Andreja Bertonclja po dohodninski reformi, ki bi razbremenila bolje plačane, pa kažejo, da vlado tudi vsebinsko vse bolj vleče na desno, je še dejal Mesec.

V Levici so sicer razočarani tudi nad današnjo odločitvijo vlade, ki je na seji predlagala ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Če bo tak predlog sprejet, se bo po navedbah Levice vsaj 19.000 upravičencem, ki med drugim prostovoljno delajo za humanitarne organizacije, znižal znesek denarne socialne pomoči ali pa bodo ostali brez socialne pomoči, vključno s plačilom zdravstvenega zavarovanja. S takšnimi predlogi vlada "številne potiska še globlje v revščino in socialno izključenost", so opozorili.