Po besedah vodje poslanske skupine Levica, Mesca, je Trčkova namreč leta 2014 sprejela akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, za katerega pa bi morala pridobiti soglasje vlade, saj ni šlo za majhne popravke, temveč je to pravzaprav nov akt. Trčkova je na podlagi novega akta ukinila šest enot in prezaposlila štiri inšpektorje, inšpektorat pa spreminja v posvetovalni organ, je poudaril.

"Pod njenim vodstvom inšpektorat postaja posvetovalni organ, kršilci delovne zakonodaje, ki jih je vse več, pa v tem organu lahko kvečjemu najdejo zaveznika, svetovalca, ne pa nekoga, ki jih bo kaznoval in ki naj bi bdel nad tem, da se stvari, zapisane v zakonodaji, izvajajo," je bil kritičen poslanec.

"Od sindikata dobivamo informacije, da prihaja do šikaniranja, od inšpektorata za sistem javnih uslužbencev pa smo dobili poročilo, da je bila reorganizacija dela na inšpektoratu za delo nelegitimna, nelegalna, da ni dobila dovoljenja vlade," je dejal Mesec.

Matičnemu odboru poleg predlagane razrešitve Trčkove predlagajo tudi, naj pozove vlado k odpravi z nadzorom ugotovljenih organizacijskih in kadrovskih nezakonitosti na inšpektoratu, poleg tega pa naj nemudoma zaposli 20 novih inšpektorjev.

Sistematizacija v skladu z zakoni, pravi Trčkova
Trčkova je očitke Levice v izjavi za medije zavrnila in poudarila, da inšpektorat dela učinkovito, kar mu priznavajo tako državni organi kot večina sindikatov, pa tudi delodajalci. V zvezi z ugotovitvami inšpektorata je pojasnila, da so sistematizacijo leta 2014 sprejemali v skladu z zakonodajo in pridobljenimi mnenji pristojnih organov. Dodala je, da že nekaj let opozarjajo na pomanjkanje inšpektorjev.

"Prepričana sem, da na način, na katerega delujemo, v veliki meri zaščitimo pravice delavcev. Kar zadeva svetovalne vloge inšpektorata, moram povedati, da smo edini organ, ki imamo dejansko svojo svetovalno pogodbo predpisano tako v mednarodnih aktih kot v domači zakonodaji. Naši svetovalni vlogi se tako v nobenem primeru ne smemo izogniti," je še dejala.

Kot primer svetovanja je poudarila, da so na inšpektoratu v preteklih letih pri odvetnikih ugotovili večje število delavcev, ki niso bili ustrezno zaposleni, te zaposlitve pa so uredili praktično brez izdanih odločb. "Ko ugotovimo, da nekdo dejansko krši zakonodajo, ga najstrožje kaznujemo, kaznovalna politika organa pa je sicer taka, da z najmilejšimi sredstvi poskuša inšpektor doseči največ," je dodala.

Inšpektorji ne delajo kot svetovalci
Očitki, da je prerazporejala inšpektorje iz nadzora na svetovanje, po besedah Trčkove nikakor ne držijo. Inšpektorat se je v preteklem letu z ministrstvom za delo prijavil na mednarodni projekt na temo svetovalnega dela delodajalcem in posredovanju v sporu med delodajalcem in delavcem.

Pri tem projektu, ki je v celoti financiran z evropskim denarjem, so ljudje, ki so del inšpektorata, ne pa tudi del inšpektorjev oz. so se odrekli nazivu inšpektorja, je pojasnila. S projektom se ukvarja šest zaposlenih, trije so po pojasnilih Trčkove predhodno opravljali delo inšpektorja. "Te inšpektorje nadomeščamo oz. imamo eno zadevo še v razpisu, preostale pa smo nadomestili," je zatrdila.

Trg dela v razsulu, ocenjuje Mesec
Razmere na trgu dela so ob tem po njegovi presoji katastrofalne, po krizi so drugorazredne zaposlitve začele izpodrivati normalne oblike dela. Letos je za 30 odstotkov več samostojnih podjetnikov kot leta 2008, še huje pa je pri agencijskem delu – letos jih na ta način dela več kot 17.000, potem ko je še leta 2014 prek agencij delalo 6.200 ljudi.

Za takšno stanje je po Mesečevem mnenju poleg inšpektorata kriva tudi vlada, saj ni zagotovila razmer za normalno delovanje inšpekcije dela. "V Sloveniji imamo več kot 200.000 poslovnih subjektov in več kot 800.000 zaposlenih, varovanje njihovih pravic pa naj bi nadzorovalo le 35 inšpektorjev, ki izvajajo nadzor nad delovno zakonodajo," je dodal.
Na inšpektoratu za delo je sicer zaposlenih 42 inšpektorjev za področje delovnih razmerij, 29 za področje varnosti in zdravja pri delu ter pet za področje socialnih zadev.