V Bruslju sta potekali dve izredni zasedanji zunanjih ministrov – držav članic severnoatlantskega vojaškega zavezništva Nato in Evropske unije. Na obeh je sodeloval tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Z njim se je v živo iz Bruslja v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Najprej k sporočilom z zasedanja Nata. Zavezništvo je izrecno zavrnilo ukrajinsko zahtevo po vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Razloge smo slišali. Je to enotno stališče zavezništva, se pravi tudi slovensko?
To je stališče, ki je edino sprejeto na ravni Nata, predstavil ga je generalni sekretar in v tem pogledu je to tista politika, ki jo zavezništvo zagovarja. Z jasnim poudarkom na tem, da je Nato obrambna institucija, ki, kadar koli je napadena katera od članic, sproži obrambni mehanizem kolektivne varnosti. V nasprotnem primeru pa naredi vse za deeskalacijo varnostnih groženj v okolici.

Se pravi to je tudi slovensko stališče?
Drži.

Članice Nata pomagajo Ukrajini, tako z vojaško kot tudi s humanitarno opremo. Premiki v stališčih članic so bili v zadnjem tednu skoraj nepredstavljivi. Kaj bi lahko zavezništvo še storilo, da pri tem ne bi prekoračilo rdeče črte, ki jo predstavlja neposredna vpletenost v vojno?
Naj poudarim, da zavezništvo ni vključeno v konflikt Nato – Rusija, da je zavezništvo obrambni forum, države članice pa izkoriščajo ta forum, da povedo svoje načrte v povezavi z bilateralnim sodelovanjem in vključitvijo v ta spor bodisi s humanitarno pomočjo oz. z drugimi stvarmi, kot je obrambni material – pomoč v obliki čelad, zaščitnih sredstev in tudi orožja.

Ko gre za dobave orožja, nekatere države, na primer Madžarska, niso dovolile transporta orožja za Ukrajino čez svoje ozemlje. Ali to za enotnost Nata, pa tudi Evropske unije, predstavlja kako težavo?
Ne, to je suverena odločitev držav. Kot veste, več držav meji z Ukrajino, Slovaška, Romunija, Madžarska in Poljska, in če ena država ne dovoli prehoda, se to pač opravi prek drugih držav.

Ko gre za Evropsko unijo ... tudi povezava se je na ruski vojaški napad odzvala z obsežnimi sankcijami, ki so tudi usklajene, denimo z ameriškimi. Kje ima Unija pri tem še manevrski prostor?
Treba je povedati, da predsednik Putin ni pričakoval tako usklajenega odziva demokratičnega sveta in zaveznic. To so najstrožje sankcije, ki so bile kadar koli sprejete na ravni zaveznic in tudi na ravni EU-ja. V tem pogledu je šel EU še korak dlje, največ subjektov je na listi, ki jih sankcionira EU. Danes je potekal pogovor v smeri, kako izboljšati nabor sankcij v smeri, da se umaknejo vrzeli, ki so pokazale, kako posamezni oligarhi izkoriščajo vrzeli v zakonodajnem svežnju sankcij, in pa katere dodatne sankcije še sprejeti v smeri povzročanja dodatnih učinkov pri prepričevanju Rusije, da je zavila v popolnoma napačno smer. Mislim predvsem na dodajanje nekaterih bank na seznam za odvzem SWIFT-a. In pa dolgoročni projekt prekinjanja odvisnosti EU-ja od ruskih energentov.

Ko smo pri Evropski uniji, ne le Ukrajina, tudi Moldavija in Gruzija sta zaprosili za članstvo v Evropski uniji. Jasno je, da te tri države v tem desetletju ne morejo računati na članstvo. Kako ocenjujete te prošnje, kakšen pomen imajo, kakšno dinamiko prinašajo?
Gre za strateško vprašanje, mislim, da mora tu Evropa narediti pomemben korak naprej. Danes smo imeli zelo odkrit pogovor z ukrajinskim zunanjim ministrom, sam je večkrat poudaril, da je evropska perspektiva za Ukrajince največji žarek upanja v njihovem uporu zoper rusko agresijo. Vesel sem, da počasi dozoreva to spoznanje. In da ta duh, ki je bil zajet v pismu slovenskega predsednika vlade in poljskega predsednika vlade svojim kolegom, dobiva vedno širšo podporo na ravni EU-ja. V tem primeru je jasno, da to članstvo ne more biti kar tako po kratkem postopku dodeljeno Ukrajini, je pa lahko dodeljena zelo jasna časovnica s čim krajšimi postopki približevanja Ukrajine EU-ju. Treba se je zavedati, da v nobenem dokumentu EU-ja ni zagotovljena evropska prihodnost Ukrajini. Že to dejanje je velik in pomemben korak naprej. Dejstvo je, da če EU ne bo šel v tej smeri nasproti, bo izpustil pomembni dejavnik, strateški vidik, ki ga ima v tem primeru pred seboj.

Glede držav kandidatk posebna pozornost velja tudi Zahodnemu Balkanu, kjer se kandidatke na vojno v Ukrajini odzivajo različno. Kakšno je stališče zunanjih ministrov in seveda tudi vaše stališče. Kaj za pristopna pogajanja s Srbijo pomeni odnos njene vlade do ruskega napada na Ukrajino, ki je precej zadržan?
Evropska politika je jasna, da ta barbarska agresija na Ukrajino terja, da se posamezna država odloči, v katero smer namerava kreniti, in to je zagotovo eden od ključnih dejavnikov tudi v tej smeri evropske perspektive. Zdaj je odprto okno priložnosti za konkreten napredek v primeru začetka pogajanj v primeru Albanije in Severne Makedonije, mislim, da tu potekajo veliki diplomatski napori, da se uskladi stališče med Bolgarijo in Severno Makedonijo. V tem primeru bo to pomemben pozitiven signal v tej regiji, da je napredek mogoče doseči v razmeroma kratkem času, in s tem tudi pozitiven signal Ukrajini v njeni želji, da postane članica EU-ja.