Minister Logar je na seji odbora zaznal
Minister Logar je na seji odbora zaznal "široko razumevanje" problematike in poznavanje materije. Soglasno podporo OZP-ja je označil za pomembno dejanje slovenske politike. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Minister za zunanje zadeve Anže Logar je razpravo na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP), ki je potekala za zaprtimi vrati, ocenil kot konstruktivno. "Podrobno sem predstavil ozadje dogajanja kot vse možnosti, ki jih je imela in jih ima Slovenija glede napovedi razglasitve izključnih gospodarskih con Italije in Hrvaške v Jadranskem morju," je pojasnil v izjavi za medije. Podrobno je predstavil tudi delovanje zunanjega ministrstva v zvezi s tem in konkretne načrte za prihodnost.

Kot je dejal, je zaznal "široko razumevanje" problematike, tudi poznavanje materije in "tudi podporo v ukrepih MZZ-ja na tem področju". "Danes je bilo storjeno zelo pomembno dejanje, ko je slovenska politika v OZP-ju soglasno podprla sklepe, ki jih je v zvezi s to problematiko predlagala koalicija," je povedal Logar.

Tudi predsednica OZP-ja Monika Gregorčič (SMC) je po koncu seje, ki je zaradi zaupnosti dokumentacije potekala za zaprtimi vrati, ocenila, da je bila razprava "izjemno konstruktivna", sprejetje sklepov s soglasjem pa je ocenila kot dobrodošlo izjemo "v trenutni politično prenapeti situaciji". "Ocenjujem, da smo vsi poslanci od ministra in njegove strokovne ekipe dobili izjemno dobro, tehtno, tako strokovno argumentacijo kot tudi politično strateško oceno o nadaljnjih možnostih Slovenije," je izjavila.

Odbor je sicer po njenih besedah sprejel tri sklepe, v katerih so se člani seznanili s dosedanjimi dejavnostmi vlade oz. MZZ-ja glede problematike, podprli dosedanjo strategijo in nadaljevanje pogovorov s Hrvaško in Italijo ter vladi naložili, naj jih še naprej tekoče obvešča o zadevi. Izrazili so tudi pričakovanje o usklajenem delovanju vseh vladnih resorjev pri reševanju tega vprašanja, je pojasnila Gregorčičeva.

Slovenija bo po ministrovem mnenju samo pridobila

Logar je sicer izrazil zadovoljstvo, da Slovenija sodeluje z Italijo in Hrvaško glede vzpostavljanja con v Jadranskem morju. 19. decembra se je v Trstu na to temo sestal tudi s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom in italijanskim Luigiem di Maiom. Tedaj je bilo mišljeno, da bi ministri že podpisali tudi posebno izjavo o skupnem sodelovanju pri zaščiti Jadrana, a se to ni zgodilo.

Italijanski, slovenski in hrvaški zunanji minister so se glede vzpostavljanja con v Jadranskem morju decembra pogovarjali v Trstu. Foto: Twitter/Anže Logar
Italijanski, slovenski in hrvaški zunanji minister so se glede vzpostavljanja con v Jadranskem morju decembra pogovarjali v Trstu. Foto: Twitter/Anže Logar

Kot je danes pojasnil Logar, je bila že s temi tristranskimi pogovori vzpostavljena "platforma za politično in strokovno sodelovanje". Najprej se bodo zdaj v Sloveniji še ta teden vsebinsko uskladili vsi vladni resorji, "ki se tematsko in vsebinsko navezujejo na vprašanje severnega Jadrana". Zatem bo v Rimu sledilo trilateralno srečanje na strokovni ravni, nato na ravni zunanjih ministrov, na koncu pa na podlagi želje Hrvaške in Italije še na ravni premierjev. Vse to naj bi se zgodilo do konca januarja. Ampak to bo po Logarjevih besedah odvisno tudi od situacije, povezane s pandemijo covida-19. "Teden gor ali dol" ne bi smel biti problematičen, je menil.

Slovenija bo s to izjavo po Logarjevih besedah "samo pridobila". "Jadran je območje, ki naj povezuje, ne deli. Za skupno mizo rešujemo dileme, ki so na neki način odprte za vse, že zaradi morskega toka se lahko onesnaženje iz ene države razširi na vse tri. In ob vzpostavitvi trialoga lahko potem rešujemo vprašanja tudi odgovornosti in reševanja položaja. Brez te pobude bi lahko prihajalo do navzkrižij in prelaganja odgovornosti," je razložil.

OZP o izključni ekonomski coni

"Če bi kdo želel nagajati, bi to lahko počel že danes"

Skrbi glede razglasitve con in tega, da v Jadranskem morju potem ne bo več odprtega morja, ministra Logarja ne skrbi. Tudi ne pomisleki, da bi morda Hrvaška pod kakšno pretvezo ustavljala ladje na poti v Luko Koper. "Težko si predstavljam, da bi kdor koli kršil eno temeljnih svobod EU-ja", kar je prost pretok blaga.

Opozoril je tudi, da se teritorialne vode Hrvaške in Italije že zdaj stikajo pri otoku Palagruža in da že zdaj ladje, ki plujejo v severni Jadran, potujejo proti severu čez hrvaške teritorialne vode, proti jugu pa čez italijanske. "To pomeni, da če bi kdo želel nagajati, bi to lahko počel že danes," je dejal in zagotovil, da izključna gospodarska cona v nobenem pogledu ne bo spreminjala režimov plovbe.