Zakon je uveljavil popolno prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnikom. Podatki ministrstva za zdravje in Inštituta za varovanje zdravja kažejo, da naj bi imel zakon pozitivne učinke, saj naj bi se število kadilcev zmanjšalo.

Kot kaže raziskava IVZ-ja, naj bi se v zadnjih dveh letih število odraslih kadilcev zmanjšalo z 22 na 17 odstotkov, kaže pa se tudi zmanjšanje števila ljudi, izpostavljenih tobačnemu dimu. Okoli 70 odstotkov anketiranih je prepričanih, da se bo zmanjšala obolevnost zaradi zagotovljenega dela vseh zaposlenih v s tobačnim dimom neonesnaženem okolju.

Povprečen čas izpostavljenosti na dan je znašal 51 minut, medtem ko je bil še leta 2006 95 minut. Nad 87 odstotkov anketirancev je navedlo, da doma ne kadijo redno ne oni sami ne njihovi družinski člani. Delež zaposlenih anketirancev, ki zatrjujejo, da se v njhovem delovnem okolju redno kadi, se je od leta 2006 s 33 odstotkov znižal na 17 odstotkov.

Raziskava je zajela 990 polnoletnih prebivalcev Slovenije.

"Kajenje je in ostaja eden največjih dejavnikov tveganja za nastanek rakastih obolenj, zato so smiselni vsi ukrepi, ki pripomorejo k omejitvi uporabe tobačnih izdelkov," so ob tej priložnosti sporočili z mnistrstva za zdravje.

Pritiski za spremembo zakona ostajajo
Kljub številnim pritiskom gostincev zaradi upada prometa, pa tudi zaradi pritiska politične javnosti, na ministrstvu za zdaj ne razmišljajo, da bi spremenili zakon.

Le nekaj dni po uveljavitvi tobačnega zakona se je zdelo, da so lokali prazni, terase in pločniki pred njimi pa polni kadilcev. Tudi to je bil razlog, da so se pritiski po spremembi zakona vrstili. Glavni argument Združenja ponudnikov gostinskih storitev je bil padec prometa, kadilci pa so se čutili poslane na cesto. Konec leta so tako v 500 manjših lokalih po Sloveniji pripravili protestno akcijo s prižiganjem dišečih palčk, s katero so skušali opozoriti na posledice protitobačnega zakona.

Vrata naj bi zaprlo okoli 100 lokalov
Kot je za MMC dejala Esmeralda Canjuga z Združenja ponudnikov gostinskih storitev, so bili v tem času mnogi lastniki lokalov prisiljeni skrajšati obratovalni čas ali zapreti lokal pod pretvezo obnove. Nekateri so se uspešno prestrukturirali, številni pa "tonejo pod težo kreditov". Še zlasti so v težavah lokali na obrobju, kjer težav gostincev po besedah Canjuge res ni mogoče pripisati zvišanju cen, ki smo mu priča v mestih in turističnih središčih. Skupno naj bi bilo vrata prisiljeno zapreti okoli 100 lokalov.

Gostinci za jesen napovedujejo "veliko dogajanja", med drugim tudi ustanovitev zbornice in mednarodno povezovanje.

Z ministrstva za zdravje glede tega odgovarjajo, da gre pri podatkih o zapiranju lokalov za običajne letne številke "saj je potrebno narediti primerjavo s prejšnjim letom in hitro se bo ugotovilo, da zakon nikakor ni imel bistvenega vpliva na ta trend". Prav tako bi bilo po njihovih besedah smiselno preveriti tudi, koliko lokalov je nastalo na novo.

Zakon še vedno na ustavnem sodišču
Tudi predlog SNS-a za spremembo tobačnega zakona v državnem zboru ni naletel na potrditev. Zakon pa je še danes v ustavni presoji. Kot je dejala Canjuga, se jim tako dolgotrajen postopek presoje zdi nerazumljiv.