Račune morajo odpreti vsi organizatorji kampanj - to so lahko sami kandidati, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov ter politične stranke. Posebne račune morajo imeti vsi predlagatelji, tudi tisti, ki za kampanjo ne nameravajo nameniti nobenih sredstev. Organizatorji morajo odpreti ločena računa za volilno kampanjo volitev za župane in občinske svetnike. Vse stroške volilne kampanje mora organizator poravnavati izključno s tega računa, najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja pa mora račun zapreti.

Stroški volilne kampanje so stroški, ki so potrebni za izvedbo volilne kampanje za posamezno kandidatno listo ali posameznega kandidata. Mednje sodijo stroški tiskanja in razobešanja plakatov, objavljanja predvolilnih oglasov in sporočil v javnih glasilih, stroški organizacije in izvedbe predvolilnih shodov ter stroški tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala, ki se pošilja neposredno volivcem.

Sredstva, ki jih lahko porabijo, so omejena
Za volitve v občinski svet stroški ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v občini, stroški kampanje za volitve župana pa 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v občini.

Na ravni celotne države smejo tako organizatorji - če bi, denimo, stranka imela svoje kandidate v vseh občinah - porabiti 677.000 evrov za volitve v občinske svete ter 423.000 evrov za županske volitve v prvem krogu. V Ljubljani kot največji občini bo mogoče za kandidatne liste za mestni svet porabiti največ 88.500 evrov, za županske kandidate pa 55.000 evrov v prvem krogu. V najmanjši slovenski občini Hodoš pa dovoljeni znesek za županskega kandidata znaša 72 evrov, za občinski svet pa 116 evrov.

Pravila morajo določiti tudi javna glasila
Izteka se tudi rok, do katerega morajo vsa javna glasila določiti in objaviti pravila v zvezi z volilno kampanjo.