Z Jurijem, za katerim so štiri leta v koprskem občinskem svetu in dve leti v poslanskih klopeh, smo se pogovarjali tudi o sodelovanu z županom Popovičem, razvoju Luke Koper, zadolženosti občine, pa tudi o njegovi prodaji deleža v mediju Primorska.info in o drugih aktualnih temah.

Kako gledate na zadržanje izvedbe lokalnih volitev v Kopru? Kaj to pomeni za vas?
Odločitvi ustavnega sodišča bo verjetno sledil sklep, da je potrebno občino razdeliti in izločiti Ankaran. V tem primeru je prvo vprašanje, ki se odpira, na kakšen način zagotoviti, da bodo sadovi skupnega dela in razvoja tega kraja razdeljeni na pravičen način. Tiste davščine, ki jih danes na primer Luka Koper vrača celotni občini zaradi pol stoletja dela, da bi skupaj razvili najpomembnejše podjetje v državi, ne smejo kar čez noč postati izključno ankaranske, ampak jih bo treba še naprej pravično deliti med vsemi deli tega območja. V nasprotnem primeru bomo spodkopali osnovno medkrajevno solidarnost, ki je doslej omogočala dostojno raven enakopravnega razvoja mesta in podeželja. Treba bo oblikovati širok konsenz glede nadaljnjega razvoja pristanišča zato, da ne bo prišlo do negativnega tekmovanja med Koprom in Ankaranom na račun luške dejavnosti. Morali bomo preprečiti, da bi vodstvo nove občine plenilo po nepremičninah Ankaranskega polotoka in dela, namenjenega Športnemu parku sveta Katarina.
Nedavna zgodba pobudnika za novo občino Gregorja Strmčnika glede spornih nepremičninskih poslov in krivdne odstavitve z uprave Triglava, zdravstvene zavarovalnice, je namreč s tega vidika skrb vzbujajoča. Morali bomo zagotoviti nadaljnjo zaščito Adrie Ankarana in Debelega Rtiča pred poskusi divje privatizacije, Ankarančankam in Ankarančanom pa zagotoviti, da bodo tudi v času morebitne delitve imeli enakopraven dostop do ugodnosti življenja v Kopru, kot so na primer razpisi za spodbujanje podjetniškega okolja ali pa za neprofitna stanovanja. Italijanski narodni skupnosti bo treba čim prej zagotoviti uresničevanje posebnih pravic na območju občine.
Slovenci si Koper radi predstavljamo kot okno v svet in prijetno turistično mesto obenem. Sami ste ga ob enem svojih zapisov, nasprotno, imenovali za "banana občino", kjer se namesto izpolnjevanja volilnih obljub dogajata klientelizem in korupcija. Bi lahko rekli, da je življenje v Kopru dobro življenje?
Življenje v Kopru je dobro življenje, a lahko bi bilo boljše. V zadnjih letih je zaradi načina vodenja občine padlo pod vprašanje spoštovanje jasnih zakonitosti, predpisov, upoštevanja vsakogar glede na to, kar je, ne pa glede na to, koga podpira ali h kateri politični opciji spada. Tu se dogaja diskriminacija, morda tudi korupcija; mislim pa, da primeri klientelizma so, in to ni v redu. Na eni strani imamo torej učinkovitost, uresničevanje določenih projektov, a na drugi strani imamo ceno, s katero plačujemo to učinkovitost, in to je popoln propad etičnega in političnega obzorja, kjer imajo vsi enake priložnosti, ne glede na to, kam spadajo. Radi bi, da bi se ohranilo prvo, a da bi po drugi strani tudi naredili korak naprej k večji strpnosti do vseh, tudi do različno mislečih.

Ob izvolitvi za poslanca ste županu Popoviču predlagali sodelovanje. Je do njega na kakršni koli ravni prišlo?
Dosti časa ne, potem pa se je zgodil velik izziv prav z željo po odcepitvi Ankarana in ustanovitvi lastne občine. Zadeva je bila že zelo tesna, skoraj bi se razpad občine Koper že zgodil, zato sva morala z županom postaviti na stran politične razlike in začeti sodelovanje, ki je na koncu vendarle uspelo ohraniti enotno občino. Marsikdo mi sicer oporeka sodelovanje z županom, ampak ne glede na vse razlike in na kritike je on vendarle koprski župan, in dokler je koprski župan, bom sodeloval z njim, kjer bo mogoče. Ko bo drugi župan, bom sodeloval tudi z njim. Tu namreč ne gre zanj kot človeka, temveč on predstavlja celotno občino. Navsezadnje, zavračanje kakršnega koli sodelovanja z županom pomeni zavračanje odločitve, ki so jo ljudje dali na lokalnih volitvah. To pa ni prav.

Kot geopolitik in geoekonomist boste zagotovo lahko komentirali državni prostorski načrt za Luko Koper. Kaj bi na njem spremenili?
V državnem prostorskem načrtu je nekaj preveč ambicioznih oziroma preveč megalomanskih odločitev, ki jih je treba spremeniti, da bo življenje v občini še vedno združljivo z življenjem po mojem najpomembnejšega podjetja v državi. Podaljšanje prvega pomola, kot je predvideno v tem načrtu, ne pride v poštev. To bi pomenilo, da se bo prvi pomol podaljšal praktično do tja, do koder sega koprska plaža, in bo več kot polovica celotnega severnega dela koprskega otoka oziroma tistega, kar je bil včasih otok, zadušen v del pomola Luke Koper. Že petdeset let smo pravzaprav živeli s tem, da smo bili na severnem delu zaprti zaradi luke, in zdaj se strinjamo z njenim razvojem le tedaj, ko to pomeni izboljšanje standarda tudi za Koprčanke in Koprčane, sicer pa ne.

Poleg tega mislim, da bi se bilo dobro, kakor se pogovarjamo za Ankaran, tudi za Koper pogovarjati o tamponski coni, kajti z gradnjo tretjega pomola bo njegov severni del, torej tisti, ki gleda proti Ankaranu, tamponska cona, kjer se bo uredilo športno-rekreacijski center. Na južnem delu pa Koper tega trenutno nima, kajti skladišča in pomoli Luke Koper segajo neposredno v staro mestno jedro. Tu bi bilo smiselno premisliti o tem, da kontejnerski del prvega pomola, ki gleda neposredno na Koper, premaknemo na tretji pomol - seveda na tisti del, ki gleda proti pristanišču, tako da ne obremenimo Ankarana - in na tak način razbremenimo južni del prvega pomola, tako da se tam lahko začnejo razvijati druge dejavnosti. Seveda ne kot v primeru Ankarana neka zelena športna dejavnost, saj območje za to ni primerno, a tega tudi ne potrebujemo, saj imamo za to Bonifico, ampak morda bolj v turizem usmerjeno pomorsko dejavnost, morda del marine, privez za večje potniške križarke, morda poslovno pomorski hotel, vsekakor neko tamponsko cono med velikimi zabojniki, velikimi čezoceankami in starim mestnim jedrom.

Te dni se veliko govori o povezovanju Slovenskih železnic, Intereurope in Luke Koper v Slovenski logistični holding. Tema je kompleksna, ideja ima tudi veliko nasprotnikov, pa vendar, ali verjamete, da bi bilo na ta način mogoče okrepiti tržni položaj Luke Koper glede na druga evropska pristanišča?
Mislim, da če se sprašujemo le o holdingu, govorimo le o tem, kako bomo zapakirali neko vsebino, ne pa o kakovosti te vsebine. Sam holding, če je pripravljen, da bo omogočil boljšo koordinacijo gospodarskih akterjev, je smiseln, vendar lahko to rešimo tudi drugače. Temu ne nasprotujem, ampak ne slepimo se, da bomo s tem rešili težave, ne toliko Luke Koper, ampak preostalih akterjev, tu imam v mislih predvsem Slovenske železnice. Če pa bi bil holding pot, po kateri bi v poznejši fazi tuji strateški partner prišel do večine in tako dobil večino tudi v Luki Koper, pa to ne pride v poštev.

Zelo jasno moramo povedati: holding da, da lahko omog oči boljši komercialni in marketinški pristop akterjev, zlasti Luke Koper in Slovenskih železnic. Če pa bi bil to poskus, da bi noter pripeljali nemškega partnerja, ki bi počasi prišel do večine v holdingu in luki, imamo Koprčani tu veliko težavo, predvsem zato, ker smo petdeset let veliko žrtvovali za Luko Koper. Omenil sem, kako je že petdeset let dušila severni del Kopra, zdaj pa smo se tega vsaj delno razbremenili. Zato zdaj nismo pripravljeni, da bi sad tega dela prišel bodisi v roke le enega dela občine, bodisi v roke tujih strateških partnerjev. Želimo, da to ostane slovensko, in da je jasno tudi, kaj pripada celotni občini Koper, od Ankarana do Kopra center, do Pobegov, Bertokov, Šmarja.

Koper je tudi univerzitetno mesto, a po eni strani v zvezi s fakulteto za menedžment pogosto poslušamo o nepravilnostih, po drugi strani pa, denimo, s fakultete za humanistiko prihajajo opozorila o neupravičenih odpuščanjih. Kako komentirate stanje na univerzi? Vam je kaj žal, da je takšno, kakršno je?
Zagotovo. Če bi primerjali našo univerzo, ki je javna, in je prav, da je tako, z univerzami, ki so bolj komercialno usmerjene, ampak tudi bolj cenjene na svetovni ravni, denimo z bolj znanimi ameriškimi univerzami, bi ugotovili, da je pristop tudi do nesoglasij na univerzi bistveno drugačen. Če je tam pristop vedno bolj produktiven, bolj proaktiven in se skuša iskati rešitev, smo tu prišli do trenutka, kjer je skupina nezadovoljnih akademskih delavcev - ne bom rekel, ali so dobri ali ne - začela destruktiven boj z univerzo, ne da bi predlagala rešitve. Če bi se to dogajalo na ameriški ali učinkoviteje usmerjeni evropski univerzi, se vodstvo s temi ljudmi najverjetneje ne bi niti pogovarjalo, saj bi jim reklo: predlagajte rešitve ali pa se ne bomo pogovarjali z vami, saj delate proti ekipi, ki ji želite pripadati. Tu mi je žal, da se to počne na tak destruktiven način, nato pa se to skuša celo prepakirati v uporništvo proti oblasti. Bolje bi bilo iskati kreativne, konkretne rešitve, da bi pridobili več študentov, več zaupanja študentske populacije, tako pa bi lahko ponujali tudi več storitev oziroma študijskih programov. Tako nam ne bi bilo treba odpuščati ljudi, ampak bi nove pridobili.

Naj bo jasno, tudi sam sem bil do pred kratkim asistent na fakulteti za humanistične študije, in tudi sam sem izgubil dodatno delo. Ampak razumem, trebaje pristopiti racionalno in razmišljati, kako ponuditi humanistični študij, ki bo uporaben. Tu smo šli preveč na široko, nismo razmišljali, kaj uporabnega lahko ponudimo študentom, denimo geografom: kaj lahko ponudimo, ne le teoretičnega znanja, ampak tudi, kako bo mogoče po diplomi to znanje konkretizirati v dobro zaposlitev ali v dobro podjetniško zamisel.
Ampak če pogledamo univerzo v celoti, vključno s fakulteto za menedžment, menite, da ji bo uspelo preseči slab glas, na katerega je prišla?
To vem tudi pri samem sebi: vsaka slaba novica potrebuje vsaj deset dobrih, da se uravnovesi. Uspelo ji bo s trdim delom. Pri fakulteti za menedžment in domnevnem prodajanju diplom malo cinično lahko rečemo, da so bili ti menedžerji pri svojem menedžmentu zelo kreativni. Ne smemo sicer pozabiti, da je vsak nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, a če se bo dokazala, bodo morale te osebe v polnosti odgovarjati ne le za to, kar so naredile same, ampak tudi za škodo, ki so jo naredile fakulteti in posledično celotni Univerzi na Primorskem.

Ne bo se dalo izogniti vprašanju v zvezi s prodajo deleža v Primorska.info. Boste javnosti razkrili, zakaj ste se prav zdaj odločili prodati svoj delež?
To je povezano s tistim, kar sem rekel prej: ena slaba novica potrebuje deset dobrih, da se jo popravi. Žal mi je, da je prišlo do "rompompoma" v zvezi s spletnim portalom, ki smo ga trije partnerji ustanovili pred leti, skozi čas pa je postal uspešen medij na Primorskem. To je bil moj namen: odpreti ta medijski prostor. To mi je uspelo, čas pa je bil, da se kot politik iz tega medija umaknem, saj sem ga obremenjeval kot solastnik - solastnik, ki operativno pravno nima nobenih pristojnosti, saj to v celoti počne direktor. A vendar smo v primeru sofinanciranja videli, da so kritike letele na medij, čeprav sam kot solastnik upravne možnosti poseganja pri pripravi razpisov ali soodločanja pri tem, ali bo Primorska.info dobila denar ali ne, nisem imel.
Zato je bilo že pred časom smiselno zadevo odprodati. Pogovori so potekali in prišli do sklepne faze v tem trenutku, kot je bilo načrtovano: pred lokalnimi volitvami bom Primorsko.info razbremenil teže poslanca, ki je solastnik. Nikoli nismo načrtovali, da se bo to zgodilo v času dvomov glede sofinanciranja, ki pa jih bo morda zdaj tudi lažje do konca razčistiti. Kolikor vem, ministrstvo, ko je zahtevalo povrnitev stroškov, ni najbolje utemeljilo, točno zakaj, videti pa je, da je ministrica to storila malo tudi zaradi pritiska medijev, saj se je sama želela otresti kritike. A namesto da bi razložila, zakaj se je odločila za sofinanciranje, je stopila korak nazaj, zdaj pa bo morala obrazložiti ta korak nazaj, ko pa je do trenutka prej trdila, da je vse v redu. Zdaj ko nisem več lastnik tega medija, bosta tako medij kot ministrstvo lažje pojasnila, zakaj se je v tem primeru ravnalo, kot se je. Tudi jaz bi rad to vedel, saj, ne bom slepomišil, je tudi meni osebno, ne glede na to, da nisem bil vpleten vanjo, zadeva škodovala. Zato bi rad, da se do konca pojasni, da sem tudi jaz tega razbremenjen.

Na razpis za sofinanciranje športnih objektov, na katerem je šlo devet milijonov evrov Stožicam, se je prijavila tudi Mestna občina Koper s projektom mestnega in atletskega stadiona. Menite, da Koper potrebuje tak objekt?
Koper ga potrebuje, predvsem pa si ga Koprčani in Koprčanke želijo, torej ga potrebujejo. Ljudje si že leta in leta želijo sodobnejši objekt, konec koncev pa ga zasluži tudi nogometni klub Koper, če želi sodelovati na evropskih tekmah. Na sedanjem stadionu tega ni mogel, saj ta ni ustrezal evropskim standardom. Menim, da bi bilo tudi smiselno in pametno, da bi razpis, ki je dal skoraj deset milijonov Stožicam, financiranje bolje razporedil. Nikoli nisem oporekal temu, da bi Stožice dobile večino. A bili so štirje prijavljeni - Pragersko, Maribor, Koper in Ljubljana - in menim, da bi bilo pravično, da bi vsi štirje dobili del financiranja. Tako bi se konec koncev tudi minister izognil kritikam, vključno s tistimi v interpelaciji, da je bil razpis pripravljen za Stožice. To je ena izmed stvari, za katere ste me vprašali, ali lahko kot poslanec pomagam Kopru, in tu moram priznati, da mi pomoč ni uspela. Zato sem kar jezen, nase, ker mi ni uspelo, malo slabe volje sem pa tudi zaradi odločitve ministrstva, saj ni bila pametna s političnega vidika, toliko manj pa pravična z vidika razdelitve financiranja.

Po podatkih ministrstva za finance je bila Mestna občina Koper lani med slovenskimi občinami na drugem mestu po višini dolga. Še posebej je ta poskočil lani. Kaj ste v koprskem SD-ju naredili, da bi se stanje popravilo?
Socialni demokrati smo že lani opozorili, da se bo to zgodilo, saj smo imeli podatke. Koprska občina je to zanikala, češ da to ni problem, in postregla s podatki, kako so se povečali prihodki. To je lepo in prav, a zadolževanje se je povečalo bistveno hitreje, z višjim vzponom, kot je je povečal delež prihodkov. Dolgoročno se zadolžujemo, in od ene od občin z najmanj zadolževanja sploh v Sloveniji smo postali druga najbolj zadolžena občina v državi, takoj za Ljubljano. Torej smo bolj zadolženi od večjih občin, kot je, denimo, Maribor, ki ima bistveno več prebivalcev. To je slabo. Kot opozicija s petimi svetniki od 33, kjer jih ima županova lista 19, trenutno ne moremo narediti nič drugega, kot da na to opozarjamo in rečemo, da, projekte želimo izvajati, ampak ne tako, da se jih dela samo na kredit, samo na lizing in na račun zadolževanja. Kajti dejanske rezultate bomo plačevali še dvajset, trideset let, kar pomeni, da bomo v teh letih, namesto da bi lahko uresničevali druge zadeve, morali plačevati za grehe iz preteklosti. Ni najbolj poštenood občinske uprave, da se baha s sicer dobrimi projekti, ampak na račun dvajsetih ali tridesetih let, ki nas čakajo.