Slovensko prestolnico je od osamosvojitve, vključno z zdajšnjim, ki je pred iztekom mandata, vodilo pet županov, vsak eno mandatno obdobje. Prvi je bil Jože Strgar, agronom, vrtnar in politik, ki je županski sedež predal Dimitriju Ruplu. Rupel je pozneje postal zunanji minister, zdaj pa je zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve. Sledilo je osemletno žensko obdobje. Najprej je župansko palico v roke vzela Vika Potočnik, ki se je nato umaknila iz dejavne politike in je zdaj zaposlena v Pionirskem domu, in nato nekdanja novinarka in zdajšnja političarka Danica Simšič, ki je zadnji mandat preživela kot mestna svetnica. Sledilo je obdobje Zorana Jankovića, ki se mu mandat pravkar izteka.

Kaj Rupel zavida Jankoviču?
Župan Ljubljane sem bil med letoma 1994 in 1997, ko so bile razmere precej drugačne od današnjih, je pojasnil Dimitrij Rupel. "Takrat župan ni vodil mestnega sveta, ampak je bil v županovanje vgrajen spor med županom in predsednikom sveta. Od takrat se je marsikaj spremenilo na bolje. Sistem je učinkovitejši. Na žalost se država še potem ni zavedala pomena prestolnice, upravna enota je nagajala županom, ni se dalo graditi itn. Jankoviću je uspelo pridobiti podporo najvažnejših centrov moči v Ljubljani oz. v državi in je lahko zavihal rokave. V tem pogledu mu zavidam," je dejal za MMC.

Strgar: Kakor da Ljubljana ni celota
Jože Strgar je prepričan, da se je od časov, ko je bil sam župan, Ljubljana razvijala, a, po njegovem mnenju, "močno selektivno, pristransko". Prepričan je, da je kljub razvoju "mnogo drugega ostalo ob strani, kakor da Ljubljana ni celota, ki mora obstajati in se razvijati uravnoteženo."

Največji minus ali kaj v tem trenutku manjka Ljubljani
Glede tistega, kar manjka Ljubljani, so pomisleki obeh županov predvsem ekološki in s tem povezani s kakovostjo življenja Ljubljančanov. "Ljubljani manjka veliko," meni Strgar in izpostavlja: "Največji problem je v tem, da "plovemo" proti zadušitvi. Sedanjemu županu Zoranu Jankoviču je vzor, kakor smo brali, moskovski župan Jurij Lužkov (zdaj že nekdanji župan, op. a.) in po njegovem vzoru vodi Ljubljano v stanje, da bomo potrebovali maske, kakor je to bilo in še bo v Moskvi."

Strgar izpostavlja še neurejen osnovni mestni in primestni promet, saj se po njegovem prepričanju že dušimo zaradi množice avtomobilov in slabih avtobusov. Življenjske razmere so zato slabe, to stanje pa se je z novim stadionom v Stožicah samo še poslabšalo, je prepričan. "To so najosnovnejše življenjske razmere. Posameznih zadev, ki so tudi problematične, pa je vse polno. Kako neurejena je mestna infrastruktura, ko se iz vodovodnega omrežja izgublja nad 30 % pitne vode, ko mamice in starejši ljudje nimajo možnosti, da bi se sprehodili v varnem parku, ko neurejena kanalizacija (upoštevaj naravne ujme), lahko ogrozi osnovno življenjsko stanje, in tako naprej, da omenim samo nekaj važnih zadev," je bil kritičen prvi ljubljanski župan v samostojni Sloveniji.

Dimitrij Rupel pa kot največjo težavo Ljubljane izpostavlja tisto, ki se je začela reševati že pred 15 leti. Gre za "čistilne naprave in ravnanje s smetmi, saj je na tem področju, ki je manj atraktivno, narejenega bolj malo," je dejal.

Metode iz Mercatorja in pomanjkanje ustvarjalne odprtosti
Ruplov največji očitek zdajšnjemu županu Zoranu Jankoviću je sicer, da je "v svoje županovanje prenesel nekatere metode in zamere iz Mercatorja, kar je to županovanje naredilo nepregledno. Njegova zveza s Kučanom in Forumom 21 je dala Ljubljani nepotrebno patino iz starih časov pred osamosvojitvijo, kamor spada tudi Titova cesta itn. " Strgar pa meni, "Ljubljani primankuje tudi osnovne ustvarjalne odprtosti, pristnega demokratičnega vzdušja in zavednosti, da je mesto srce celotne Slovenije".

In stadion v Stožicah? Strgar je prepričan, da bi morali z gradnjo zaradi množice drugih potreb še počakati, saj je "ob zapuščenem Plečnikovem stadionu, ki tudi čaka na obnovo, potreba po njem vsaj dvomljiva." Stadion vidi kot megalomanski, ki bo, "se razume z vsemi pritiklinami vred našemu mestu v dodatno breme".

Stadion: da in ne - pridobitev, uspeh , a tudi breme
"Taka zagnanost za graditev in za številne nedoslednosti, ki jo spremljajo, je za Ljubljano nesreča. Vse kaže na to, da bo naše mesto "veliko pridobitev", o kateri tudi slišimo, še dolgo objakovalo. Treba bo vse plačati in potem vzdrževati. Glede tega imajo izredno slabe izkušnje v Atenah, ko so z olimpijskimi napravami tudi pretiravali," je Strgar komentiral za MMC.

Ruplova ocena projekta Stožice pa je dvojna. "Prva je ta, da je stadion pridobitev in uspeh. Druga pa je ta, da je bil zgrajen precej na silo in na hitro, da bi se uspeh pretvoril v predvolilno propagando," je pojasnil nekdanji župan.