Po skoraj vseh javnomnenjskih raziskavah sta kandidata močno izenačena. Zmagovalka prvega kroga volitev je sicer Kozinčeva s 25,40 odstotka glasov, Arčon pa je v prvem krogu prejel 18,61 odstotka. Kandidata sta poglede na prihodnji razvoj Nove Gorice soočila v oddaji TV Slovenija Odmevi.

Kako bosta kot župan ali županja posegla v dogajanje v Hitu, kjer je občina solastnica in kjer grozi odpuščanje?
Kozinčeva odgovarja, da je pripravljena strategija, ki bo preprečila tajkunizacijo Hita. Prav tako ima načrt pripravljeno vodstvo Hita, ki so ga na mestnem svetu potrdili. Rezultati Hita so trenutno nekoliko boljši, kot se zdi na prvi pogled, še dodaja. Arčon prav tako meni, da je situacijo treba rešiti, četudi je o usodi Hita odločala Ljubljana. Strategija pa je le beseda na papirju, saj so potrebni ukrepi, ki jih mora potegniti vlada, je prepričan.

Kako pa je s tujimi investitorji? Kozinčeva odgovarja, da naj se premoženja trenutno ne razprodaja, in naj država ostane lastnica. Da naj se ga ne prodaja, meni tudi Arčon.

Kakšno alternativo pa bosta ponudila megalomanskim trgovskim centrom na obrobju mesta?
Arčon odgovarja, da bo spodbujal sprejem občinskega prostorskega načrta, obrtne cone, pridobivanje evropskih in državnih sredstev za komunalno opremo zemljišč, zavzemal pa se bo tudi za privabljanje investitorjev. Kozinčeva pa pravi, da so tudi trgovinski centri prinesli svoje, denimo infrastrukturo. Sama pa se bo zavzemala za gospodarstvo, saj je to osnova za ostalo, za obrtne cone in druge možnosti, ki jih imajo prek sklada za malo gospodarstvo.

Univerza v Novi Gorici je še zmeraj brez študentskih domov, od kod bo denar?
Gradbeno dovoljenje za dom je že, odgovarja Kozinčeva. Univerza si pomaga tudi s posteljami v železničarskem domu, spodbuajo tudi k oddajanju poceni stanovanj. Arčon odgovarja, da je sam igral vlogo pri zagotavljanju sredstev visokošolskega ministrstva, ki bo v to vložilo nad 5 milijonov evrov, občina pa bo zagotovila komunalno opremo in prostor za domove.

Kaj bo z OŠ Frana Erjavca?
Učiteljski zbor OŠ Frana Erjavca pa govori o mačehovskem odnosu občine do šole: gradnja je površna, ob dežju zamaka, lastne kuhinje nimajo, pa se nihče ne pogovarja z njimi. Kozinčeva na te očitke odgovarja, da so za večino občin vzorno poskrbeli, gradnja te šole pa, drži, ni ravno kvalitetna. Ne drži pa, da se nihče noče ukvarjati s tem. Za to šolo je v načrtu, da se bo uredila, kot je treba, je poudarila.

Arčon pa opozarja, da je v njegovem programu omenjena šola prioriteta, zgrajena in adaptirana bo v štirih fazah, vsaka od teh pa pade v eno leto med leti 2011-2014.

Kaj bo z davkom na nezazidano zemljo?
Glede davka na nezazidana zemljišča, ki je po mnenju mnogih previsok, pa Arčon pravi, da je to ena njihovih prvih nalog, napravil bo temeljito analizo. Odloku manjka socialni korektiv, treba bo narediti diferenciacijo me dtistimi, ki imajo več in tistimi, ki imajo manj, je poudaril. Obljub o odstotkih, za katere naj bi se davek znižal, pa za zdaj ne daje. Kozinčeva po drugi strani opozarja, da je davek nastal po conah, z namenom, da bi pospešili gradnjo, a davek nato ni učinkoval, kot bi si želeli. Stvari se bo lotila takoj in startala na osnovi, ki je primerna za vse, obljublja.