Kaj Celju še manjka in kaj je bilo storjenega v mandatu zdajšnjega župana? Bojan Šrot (SLS), zdajšnji župan, je v oddaji TV Slovenija Soočenje dejal, da je bilo v njegovem mandatu ogromno denarja vloženega v vzdrževanje šol, vrtcev, ohranitev kulturne dediščine, razvoj Šmartinskega jezera. Veliko je bilo narejenega tudi na poplavni varnosti. V naslednjem mandatu je med drugim prioritetna naloga ureditev starega mestnega jedra, je povedal. Čaka jih še nekaj investicij na šolah, zgrajen bo še en vrtec, napoveduje.

Janko Požežnik, SDS, pa je prepričan, da je čas za obrat med ljudi, k njihovim majhnim problemom, ki pa so zanje veliki. Prioriteta je tudi na področju podjetništva, saj je Celje teba narediti prijaznejše do podjetnikov, je prepričan. Prav tako je po njegovih besedah nujna večja protipoplavna varnost.

Jana Govc Eržen, LDS, ki je bila že v tem madatu mestna svetnica, pritrjuje, da je bilo na področju investicij precej narejenega, a manjka vsebina. Ostaja veliko neizkoriščenega, tudi na področju gospodarstva, je prepričana. Pogreša tudi poklicnega župana, zanemarjale so se krajevne skupnosti in mestne četrti, še meni. Glede protipoplavne varnosti pa je prepričana, da je bilo narejenega manj, kot bi bilo treba.

Andreja Rihter, SD, pa meni, da bi bil čas za izpolnitev številnih danih obljub. Denimo, da bi vsi Celjani imeli dostop do pitne vode, da bi bile ceste opremljene s pločniki, potrebovali bi tudi več kolesarskih poti. Porasla je tudi brezposelnost v Celju, številni mladi ljudje se odseljujejo, zato je nujno pripraviti gospodarsko okolje za več zaposlitev za mlade, dodaja.

Branko Lobnikar, Zares, pa je prepričan, da je v Celju danes lepo živeti, drži pa, da so tudi stvari, na katere se je pozabljalo, denimo, obnova starega mestnega jedra. Investicija v Tehnopolis, po drugi strani, kot meni, ni izpolnila pričakovanj. Poudaril je tudi razvoj visokega šolstva v Celju, ki je zanj ena izmed prioritet. Prav tako ima za bistveno povezovanje malih in srednjih podjetij za preboj na tuje trge. Pomembno je tudi vlaganje v okolje, otroke, je prepričan.

Kako oživiti center mesta?
Kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje, kako v center Celja pripeljati več življenja. Šrot je povedal, da načrtuje prenovo tlaka v mestu in zagotovitev več parkirnih mest. Poskušal bo tudi spodbujati različne ponudnike v mestu, da bi funkcionirali enotneje. Jana Govc Eržen pa nasprotno meni, da novi tlakovci niso dovolj, poleg tega pa se je oživljanje starega mestnega jedra do zdaj dogajalo precej nenačrtno. Zazidalni načrt, tako se zdi, ustreza tistim, ki skušajo mestu nekaj vsiliti, je prepričana. Manjka tudi kulture, prireditev, dodaja. Branko Lobnikar pa opozarja, da je v centru mesta zelo težko poslovno preživeti. Nujno je tudi natančneje opredeliti, kaj si v mestnem jedru želijo. S trgovsko zbornico bi lahko, denimo, naredili projekt, skladno s katerim bi določili, kaj vse v mesto spada, je prepričan.

Rihterjeva pa meni, da bi morali, preden vpeljejo več parkirišč, omogočiti krožno avtobusno vožnjo po mestu. Za oživitev mestnega jedra pa bo nujen tudi dialog z lastniki nepremičnin, umetniki in podjetniki, dodaja. Požežnik je prepričan, da Celje še ni prestalo šoka, ki so ga prinesli trgovski centri. Ni dovolj le, da se mestno jedro obnovi, potrebuje tudi vsebino; težava pa je v tem, da so podjetniki pretiravali z najemninami trgovinam in lokalom, je prepričan.

Kako širiti podjetniško dejavnost?
Pa je smiselno v Celju še širiti podjetniško dejavnost na način obtnih con oziroma način, kot je zastavljen v Tehnopolisu? Požežnik odgovarja, da je nujno podpirati majhne podjetnike, da se bodo lahko širili. Za to pa je nujen tudi nov prostorski plan, saj zasebniki danes radi uveljavljajo le lastne želje, ki morda niso primerne za Celje. Rihterjeva pravi, da je znano, da je Tehnopolis skoraj prazen, vloženega denarja pa je bilo precej. Treba se je torej dogovoriti, kako bo razvoj mesta načrtovan v prihodnjih 20 letih, tudi tako, da bi v mestu zadržali mlade, je prepričana. Poleg tega pa je treba vedeti, kam bodo mesto širili, da bi bila poplavna varnost večja. Šrot odgovarja, da je v današnjih časih težko ustanoviti novo podjetje, drži pa tudi, da je vsebina Tehnopolisa širša od objektov parka. Govc Erženova opozarja, da je občini ob vseh gradnjah dolg narasel, zato se mora tudi želja po novih objektih slej ko prej ustaviti. Tudi sama pogreša delež mladih, saj Celje ima potencial mladih, a ti iz mesta odhajajo, saj služb ni dovolj. Lobnikar pa meni, da je pri krepitvi gospodarskih pobud treba, denimo, sodelovati z obrtno in gospodarsko zbornico. Ena od pomembnih stvari, ki jih mesto lahko izvede, je krepitev povezovanja majhnih in srednjih podjetij, da bi lahko konkurirali na širšem trgu, dodaja.

So krajevne skupnosti prišle do besede?
Kako pa bodo reševali nesoglasja s krajevnimi skupnostmi zaradi velkih naložb, zaradi katerih je za mestne četrti zmanjkalo denarja? Šrot odgovarja, da mu nesoglasja niso znana, obenem pa mesto še nikoli ni bilo tako čisto in urejeno. Koliko denarja bo namenjenega posameznemu projektu, pa je stvar mestnega sveta, dodaja. Govc Erženova pa meni, da predsedniki krajevnih skupnosti niso uspeli uveljaviti svojih prioritet, niti nimajo urejenih prostorov, kjer poteka druženje. Lobnikar obljublja, da bo prav krajevnim skupnostim namenil več sredstev, denimo, za prostore, kjer se ljudje zbirajo. Rihterjeva je, podobno kot Govc Erženova, prepričana, da je mesto najbolj urejeno prav pred volitvami, sicer pa ne. Dana je bila obljuba za sodelovanje z mestnimi četrtmi, kar bo treba uresničiti v tem mandatu, meni. Požežnik pa poudarja, da je čas, da se obrnejo k ljudem, ki jim je treba dati čas, da se potožijo o svojih težavah.