Oddaje TV Slovenija so se udeležili predstavniki političnih stank ali list, ki imajo kandidate v 60 odstotkih slovenskih občin, Andrej Horvat, SD, Ljudmila Novak, NSi, Matej Arčon, LDS, Zvone Černač, SDS, Meta Vesel Valentinič, DeSUS, Franc Kangler, SLS, pa tudi minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš.

Katere so prioritete njihove politične stranke na lokalni ravni? Arčon navaja gospodarstvo, znanost in razvoj mlade družine. Novakova opozarja, da ima vsaka občina svoje potrebe, a glavne usmeritve stranke so delo za skupno dobro, podpora projektom z dolgoročnimi pozitivnimi posledicami, kot so delovna mesta, poleg tega pa želijo povezovati različne generacije. Horvat odgovarja, da so za razvoj in socialno povezanost. Treba je pomagati malim in srednjim podjetjem, vzpostaviti medgeneracijski dialog. Brez gospodarskih dejavnikov v občini ni življenja, je prepričan. Černač navaja kot glavno usmeritev v stranki razvoj na vseh področjih, ohranitev čistega okolja in ustvarjanje ugodnih bivalnih okolij. Vesel Valentinčičeva pravi, da se bojujejo za socialno in pravno državo; ne le za upokojence, vendar tudi zanje. Razvijati je treba dejavnosti, ki dnevno zadovoljujejo potrebe občanov, je navedla. Kangler meni, da je vsaka občina specifična; prepričan je, da tudi tudi dobre ceste in vodovod, denimo, niso nebistveni. Infrastruktura je zelo pomembna, da se ljudi zadrži na podeželju, dodaja.

Minister Henrik Gjerkeš pa opozarja, da občine samostojno odločajo o prijavljanju projektov; kar pa zadeva večje projekte regionalnega naboja, pa se občine same pogosto ne morejo dogovoriti, denimo o vodovodu, kanalizaciji in podobnem.

Župani in poslanci obenem?
Kako pa je z nedzružljivostjo poslanske in županske funkcije? Černač opozarja, da so lasten zakon zrušili poslanci koalicije; brez celovite reforme bi lahko rekli le, da to ni mogoče v večjih občinah. Vesel Valentinčičeva meni, da sta funkciji nezdružljivi. Kangler meni, da sta funkciji združljivi, saj župani v parlament prinašajo dobro prakso, poznajo okolje, kjer delajo. Sam pa je poslanski mandat vrnil, ker obojega ne bi mogel opravljati, je pa to osebna odločitev. Arčon meni, da dokler zakon ne veleva drugače, imajo vsi pravico kandidirati. Novakova pa je prepričana, da bi morali poslanci z županske funkcije odstopiti. Horvat meni, da zakona o nezdružljivosti ne bo enostavno sprejeti; in tudi dozdajšnji sistem prinaša pozitivne izkušnje, res pa tak sistem ne zdrži na dolgi rok, konflikt interesov je pogosto prevelik.

O (ne)združljivosti poslanca in župana Gjerkeš meni, da gre res za specifičen položaj združitve zakonodajne in izvršilne oblasti; a v parlament prinašajo praktične primere in bogatijo razpravo, je dejal.
Nova delovna mesta - od kod, na kakšen način jih bodo ustvarjali in kako se bodo izognili socialni bombi?
Kangler je prepričan, da je to odvisno od sposobnega župana, saj je bilo med njegovim županovanjem zagotovljenih čez tisoč delovnih mest. Vprašanje je tudi to, kako občina pristopi do sprejemanja prostorskih aktov, je opozoril. Meta Vesel Valentinčič pravi, da verjamejo v razvoj socialnega podjetništva, ki pomeni, da edini cilj ni le dobiček, ampak tudi razvijanje okolja. Černač meni, da morata tu država in lokalne skupnosti stopati z roko v roki, pri pa čemer je vlada od devetih črtala polovico gospodarskih središč; marsikaj je torej odvisno prav od države. Horvat odgovarja, da je vlada veliko dosegla z zakonom o Pomurju, saj se je pomagalo podjetjem v regiji. Šele nato pridejo tuji investitorji, opozarja. Novakova pa opozarja, da podjetniki v občinah želijo ustanavljati podjetja, a ni občinskih prostorskih načrtov, neodzivna pa so tudi ministrstva. Država mora spodbujati podjetništvo z ustreznimi, ne vedno višjimi davki, je dejala. Tudi Arčon je opozoril na prostorske načrte in na sredstva za komualno opremo zemljišč; bistveno pa je po njegovem spodbujanje investicij, le tako se lahko ohranja gospodarstvo.

Kako učinkoviteje urejati vodotoke, ali bi za to namenili več sredstev?
Vesel Valentinčičeva odgovarja, da bodo zdaj zagotovo marsikje šli v melioracijo, na potrebne izdatke pa bi v stranki privolili. Černač opozarja, da so šli stroški prepogosto v administracijo, namesto v poplavno varnost. Vlada bi morala prerazporediti sredstva v namen sanacije, porabiti sredstva, ki so v rezervi, navaja. Kangler odgovarja, da bi z interventnim zakonom lahko marsikaj preprečili. Ukrepati je treba danes, da bi preprečili večjo škodo v prihodnje, meni. Sem sodijo tudi težave s plazovi in podobno, zato bi v ta namen tudi v SLS-u prispevali več denarja. Arčon opozarja, da, denimo, v primeru plazu Šmihel v času treh vlad ni bilo storjeno nič. Tudi sam je za vlaganje sredstev v sanacijo. Novakova opozarja, da bo v prihodnje bolj treba upoštevati naravo, reke je potrebno regulirati, pa tudi graditi glede na nove klimatske pogoje. Horvat pa opozarja, da je treba vedeti, kaj v prihodnosti želimo. V Pomurju letos, denimo, povodnji ni bilo, zato se o tem ne pogovarjamo, kar je narobe, je prepričan.

Kako izkoristiti znanje, infrastrukturo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja oziroma spraviti sredstva do ljudi?
Černač meni, da župani in drugi, ki potrebujejo ta sredstva, agencijo dobro poznajo, vedo pa tudi, da so postopki birokratizirani, kar je glavna težava. Brez tega bi bila sredstva učinkoviteje koriščena, o njih pa bi bilo treba odločati na nižjih nivojih, je prepričan. Horvat meni, da je težava v glavnem v tem, da vsi, ki delajo v takih institucijah, nimajo neposrednega stika s temi, ki sredstva prejemajo, razpisi pa so preveč zapleteni.

Kangler je v zvezi s tem dejal, da so ne glede na stranke župani dobri gospodarji in znajo črpati evropska sredstva. A zatakne se pri državni birokraciji, pri zahtevnosti razpisne dokumentacije, saj še uradniki sami pogosto ne vedo, kako naj bi bila videti vloga za prijavo. Vesel Valentinčičeva pa opozarja, da se je treba pač držati postopkov in razpisnih pogojev, zato je bistvenega pomena znanje. Arčon meni, da je treba ugotoviti, ali ima občina dovolj usposobljene kadre, poskrbeti pa je treba tudi za bolje usposobljeno birokracijo. Novakova opozarja, da so razpisi v resnici zapleteni, župani pa opozarjajo tudi na sofinanciranje države, ki velikokrat izostane.

Gjerkeš na očitek odgovarja, da so namenili 521 milijonov evrov za regionalni razvoj. Drži, da so postopki zapleteni, a rezultatov ne more biti čez noč, navaja.

Zakaj so na lokalni ravni sploh potrebne politične stranke, ko pa je list dovolj?
Horvat odgovarja, da je stranka ta, ki vpliva na državni ravni oziroma naredi več kot le lista. Ljudmila Novak je prepričana, da so liste zakonite, a se zavzemajo za parcialne interese, nato pa niti ne odgovarjajo za to, kar so dosegle. Arčon opozarja na sodelovanje strank pri pripravi aktov, ki se tičejo tudi lokalne ravni.

Černač je poudaril, da če bi na državni ravni delali tako hitro, kot v občinah, bi šel razvoj hitreje. Meta Vesel Valentinič, pa opozarja, da so stranke dlje časa v političnem prostoru, zato se volivci lažje odločajo. Kangler pa odgovarja, da so na lokalnem nivoju tudi liste, ker pa imamo parlamentarno demokracijo, gre za politično odgovornost do ljudi, ki pa jo nosijo stranke.

Do kod s številom občin?
Do kod lahko gremo s številom občin? Černač opozarja, da imamo glede lokalnih skupnosti zakonkse okvire, zato se ne bi strinjal z oceno, da je uspešno le to, kar je veliko; imamo tudi uspešne majhne občine. V Sloveniji pa po njegovem manjka raven regionalizacije. Če bi na pokrajinsko raven šlo več sredstev, bi se z njimi zagotovo tudi gospodarno upravljalo, meni. Meta Vesel Valentinčič pa meni, da je razdrobljenost Slovenije cokla razvoju na ravni države, pa tudi regij. Večina občin se po njene ustanavlja po izjemnem določilu zakona, ne pa po samem zakonu, s čimer je očitno nekaj narobe, opozarja. Kangler meni, da je vprašanje tudi politično. Če smo vstopili v EU, moramo spoštovati lokalno samoupravo. V Avstriji, denimo, so tudi zelo majhne občine, zakaj jih tudi pri nas ne bi bilo, navaja. Arčon meni, da je bistvena težava, da zakon o financiranju občin pač dovoljuje drobljenje. Novakova pa poudarja, da če kdo želi samostojno občino, je prav, da jo tudi dobi. Vlaganje v občine po njenem pomeni najbolj enakomeren razvoj Slovenije. Horvat pa meni, da je treba stvari gledati v procesu; odločiti se je treba, ali želimo razvoj ali socialo.