V najbolj SV mestni občini v državi živi manj kot 20.000 prebivalcev. Po površini je najmanjša med mestnimi občinami. Plače so pod slovenskim povprečjem. Brezposelnost je 20-odstotna.

Tem za razpravo šestih županskih kandidatov je bilo torej več kot dovolj. Na predvolilnem soočenju so se posvetili predvsem brezposelnosti in slabemu gospodarskemu stanju v regiji, ki je do zdaj edina bila deležna regionalnega intervencijskega zakona. Poleg tega so se pogovarjali še o ureditvi mestnega jedra in nekaterih začetih, a ne dokončanih projektih. Brez dvoma je bila prva tema pogovorov prav gospodarstvo.

O gospodarstvu prvič: Dušan Bencik
Nekdanji direktor Term 3000, Dušan Bencik, je prepričan, da bi sam uspešneje vodil mestno upravo in jo s svojimi izkušnjami iz gospodarstva racionalneje in učinkoviteje strukturiral. Prepričan je, da je v podjetjih precej odvisno od ljudi na vodilnih položajih. Tako meni, da bi Pomurka ali Mura pod njegovim vodstvom danes izkazovali precej boljše rezultate. Napaka pri Muri je bila po njegovem mnenju nerazvijanje svoje blagovne znamke. Prepričan je, da tudi zgodba v industrijski coni ni končana, ko so zemljišča komunalno opremljena in prodana, ampak ko stojijo podjetja in ustvarjajo delovna mesta. V tem vidi eno izmed mogočih rešitev gospodarstva, za katero bi si sam prizadeval.

O gospodarstvu drugič: Robert Celec
Najmlajši kandidat za župana Robert Celec, ki dela kot raziskovalec, vidi gospodarsko priložnost predvsem v Evropi in evropskih sredstvih. Meni, da bi lahko za svoje projekte prav tam pridobili precej denarja. Je pa precej nezadovoljen s tem, da je po njegovem mnenju prav Mestna občina Murska Sobota med najmanj uspešnimi pri črpanju sredstev Unije. Prepričan je, da bi bile potrebne strukturne spremembe. Sam bi dal več poudarka tudi javno-zasebnim partnerstvom. Meni tudi, da bi morala občina znižati stroške poslovanja za podjetja, ki delujejo na njenem območju. Županu očita, da je izpolnil le tretjino svojih predvolilnih obljub. Prav tako je njegov neuspešni poskus reševanja Mure označil za demagogijo ali nevednost.

O gospodarstvu tretjič: Regina Cipot
Dolgoletna profesorica Regina Cipot, ki naj bi imela veliko izkušenj prav z mladimi, je prepričana, da bi ji uspelo mlade zadržati v lokalnem okolju. Meni, da mladi že zdaj vidijo, da je za njih prihodnost tudi v domačem okolju. In to prihodnost, ki je relativno gotova, če le imajo ustrezno izobrazbo. Opaža pa, da so prav socialne razlike, ki marsikomu ustrezno izobrazbo onemogočajo, vse večje. Posledično razlike v izobrazbi še večajo socialne razlike. Vlogo mestne občine vidi tudi v zagotavljanju možnosti izobraževanja. Težavo vidi v kultu velikih podjetij in izobrazbeni strukturi prebivalstva, ki je po njenem mnenju preveč monolitna. Težava Mure in rešitev prihodnjih projektov pa je tudi v večji vključitvi v okolje, s katerim bi tako podjetje moralo dihati.

O gospodarstvu četrtič: Mitja Slavinec
Nekdanji poslanec in docent za fiziko na mariborski univerzi Mitja Slavinec je izpostavil, da je bila v njegovih očeh v Muri predvsem težava lastništva. Opozarja, da je v tem tudi pomembno vprašanje za prihajajočo prodajo Mure, ki se približuje. Želel bi si, da bi bilo lastništvo podjetja v rokah slovenskih podjetij. Prepričan je, da bi domači lastnik bolje zagotavljal vključitev podjetja v lokalno okolje in tudi bil večje zagotovilo družbenoodgovornega poslovanja. Meni, da bi lahko v povezavi s projekti Unije pridobili tudi dovolj sredstev, da bi ustvarjali delovna mesta z večjo dodano vrednostjo. Prizadeval bi si za to, da stečaj Mure ne bi odnesel še obstoječih delovnih mest in da bi industrijska cona čim prej začela ustvarjati nova.

O gospodarstvu šestič: Anton Štihec
Trenutni župan Murske Sobote Anton Štihec se je moral zagovarjati pred nekaterimi očitki. Kar se tiče brezposelnosti, je navedel podatke, ki so kazali to, da je začela brezposelnost padati po njegovi izvolitvi in je skokovito narasla s prihodom recesije, da pa se število nezaposlenih znova zmanjšuje. Prepričan je, da mora tudi država zaščititi to "novo Muro", ki je šibka in bi jo za prebivalce nezainteresirani kupec lahko po delih prodal in tako delavce znova postavil na cesto. Poudaril je, da je bilo njegovo ukrepanje ustrezno, enkratna denarna pomoč zaposlenim in ukinitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa potrebna in dobrodošla koraka. Tudi glede obrtno-industrijske cone je Štihec zagotovil, da se polni.

O gospodarstvu sedmič: Stanislava Rengeo Cör
Zeleno politiko bo na tokratnih županskih volitvah zastopala Stanislava Rengeo Cör, ki je sicer diplomirana živilska tehnologinja. Tako so tudi njeni pogledi na gospodarstvo usmerjeni v ekološki razvoj. Priložnosti vidi v ekološki hrani, ki bi jo morali znova proizvajati v regiji. Sporno se ji zdi, da se surovine izvažajo ven iz lokalnega okolja, kjer imajo možnosti za predelavo in te surovine tako prejmejo drugo poreklo. Nasprotuje velikim rodovitnim zemljiščem, namenjenim za gradnjo muzeja, ki se predvideva ob avtocesti. Želela bi si, da bi kupec lahko kupil kakovostne produkte, ki bi bili po poreklu iz lokalnega okolja. Prizadeva si za pridelavo industrijske konoplje.

Mestno jedro
Glede mestnega jedra imajo kandidati različne rešitve. Dozdajšnji župan Štihec poudarja, da se se med njegovim županovanjem stvari izboljšale. Njegovi protikandidati mu očitajo, da so vse te spremembe premajhne.

Cipotova poudarja, da je tako kot pri vprašanju Mure težava mestnega jedra v tem, da ga ni mogoče ustvariti kot blagovno znamko. Po njenem mnenju bi morali ponujati bogate lokalne vsebine. Namesto velikih naložb bi zdaj morali z nekaj manjšimi projekti izboljšati ponudbo.

Celec mestno jedro označuje celo za mesto duhov. Lesene hiške so porušene, obljubljenih paviljonov ni, trgovine so prazne, društva nimajo priložnosti, obrtniki prav tako. Delovanje občine bi moralo biti cenejše, njene promocije pa več, je prepričan Celec.

Bencik je prepričan, da je v jedru potrebnih več storitvenih dejavnosti, specializiranih trgovin in živahnejša tržnica. Treba bi bilo tudi urediti prazno zemljišče ob avtobusni postaji. Železniško postajo bi bilo treba obnoviti.

Cörova je mnenja, da bi bilo treba prenehati govoriti o zapori Slovenske ulice in jo dejansko izvesti. Priložnost in mesto bi morali dati avtetično prekmurskim stvarem. Razmišlja tudi o razstavljanju nekaterih arheoloških odkritij.

Slavinec ob županovih načrtih izraža upanje, da ne bi ostali zgolj pri prostorskih načrtih. Tržnica mora po njegovem mnenju zagotavljati prodajo domačim prodajalcem. Rešitev mestnega jedra mora biti sistemska, poleg oživitve tržnice mora biti tako urejen tudi promet.

Koga bi volili kandidati?
Skoraj nepričakovano pa so županski kandidati v soočenju povedali tudi, koga bi volili, če ne bi mogli voliti sebe. Bencik edini ni želel razkrivati svoje preference med protikandidati. Po dva glasova sta predvsem na račun svojih profesorskih statusov prejela Cipotova in Slavinec. Celec pa je svoj glas namenil Cörovi zaradi njene okoljske naravnanosti, ki jo z njo tudi deli.