V Republiki Sloveniji imamo dve tradicionalni nacionalni manjšini - italijansko in madžarsko narodno skupnost - ter posebno romsko etnično skupnost. Vse tri skupnosti so ustavno zavarovane s 64. in 65. členom Ustave.
Pravico voliti in biti voljeni imajo vsi državljani Republike Slovenije in držav članic EU-ja. Pripadnice in pripadniki nacionalnih manjšin ter romske etnične skupnosti pa volijo tudi lastne predstavnike v organe lokalne samouprave.
Člani občinskega sveta - predstavniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter predstavniki romske skupnosti - se ne glede na siceršnjo velikost občine (kjer je predpisan večinski ali proporcionalni volilni sistem) volijo po večinskem načelu. Za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter članov občinskega sveta - predstavnikov romske skupnosti se imenuje posebna občinska volilna komisija. Njena člana pa morata biti vsaj en član in en namestnik člana pripadnika omenjenih skupnosti.
Kandidate za člane občinskega sveta, predstavnike italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter predstavnike romske skupnosti, določijo volivci - pripadniki skupnosti v občini s podpisi najmanj 15 volivcev.
Narodni in etnična skupnost v številkah
Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2.258 oseb, 3.762 oseb pa je kot materin jezik navedlo italijanščino. Na narodnostno mešanem območju v občinah Koper, Izola, Piran prebiva 81,5 % tistih, ki so se opredelili kot pripadniki italijanske narodnosti.
Ob istem popisu prebivalstva se je za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6.243 oseb, 7.713 pa jih je kot materni jezik navedlo madžarščino. Od 6.243 narodno opredeljenih kot Madžarov na narodnostno mešanem območju v petih prekmurskih občinah (Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice) skupaj živi 5.212 pripadnikov madžarske narodne skupnosti, kar predstavlja 83,5 % vseh opredeljenih Madžarov v Republiki Sloveniji.
Na volitvah velja volilni imenik
Nekoliko drugačno dejansko stanje o številu pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji pa je bilo ugotovljeno v Analizi o položaju in uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji v luči izvajanja zakonskih, podzakonskih in drugih predpisov ter opredelitev mogočih ukrepov za njuno ohranitev, podpiranje in nadaljnji razvoj (2004). Iz nje izhaja, da je dejansko število pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti občutno večje. Na celotnem ozemlju Slovenije, po navedbah omenjenega dokumenta, živi 3.388 ljudi italijanske narodnosti ter 8.328 oseb madžarske narodnosti.

V prid gornjim navedbam govorijo tudi podatki iz evidence volivcev ob parlamentarnih volitvah v Republiki Sloveniji 3. oktobra 2004. Po podatkih Republiške volilne komisije je bilo namreč v posebne volilne imenike narodnih skupnosti vpisanih 2.767 pripadnikov italijanske narodne skupnosti ter 6.610 pripadnikov madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Ob parlamentarnih volitvah v Republiki Sloveniji 21. septembra 2008 je bilo po uradnih podatkih Državne volilne komisije v posebne volilne imenike državljanov Republike Slovenije – pripadnikov italijanske narodne skupnosti vpisanih 2739 volivcev ter 7.063 volivcev - pripadnikov madžarske narodne skupnosti. Ti podatki se seveda nanašajo le na osebe, stare 18 let in več.
20 “romskih” občin
Po ocenah različnih institucij (centri za socialno delo, upravne enote, nevladne organizacije), kot navajajo na vladnem Uradu za narodnosti, v Sloveniji živi približno 10.000 Romov (tudi do 12.000). Romi strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter v večjih mestih, kot so Maribor, Velenje, Ljubljana, Jesenice, Radovljica (na Jesenicah in v Radovljici živijo predvsem družine Sintov).

Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3.246 prebivalcev, 3.834 posameznikov pa so kot materinega navedle romski jezik.
Na območjih, kjer živi “avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika,” navaja Zakon o lokalni samoupravi. Podzakonski akti so med občine, v katerih romska skupnost voli svoje predstavnike, uvrstili naslednje: Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče