Kopru se priložnosti ponujajo tudi z velikimi ladjami za križarjenje, ki so jih že dobro izkoristili. Foto: Jaka Jeraša
Kopru se priložnosti ponujajo tudi z velikimi ladjami za križarjenje, ki so jih že dobro izkoristili. Foto: Jaka Jeraša
Kolja Štemberger
Pri vprašanju tretjega pomola je potrebno razmisliti, v kolikšni meri bi bilo možno izkoristiti trenutne kapacitete, meni Štemberger. Foto: Osebni arhiv
Olga Franca se bo zavzela tudi za ureditev nadomestne državne ceste čez Markovec. Foto: BoBo
Polka Bošković
Polka Bošković meni, da je treba na prvo mesto postaviti kakovost življenja ljudi. Foto: BoBo
Tomaž Slavec
Smo za trajnostni ekološki razvoj Luke Koper in logistike, zato podpiramo projekte, ki so ključni za ekološko vzdržen razvoj Luke in razbremenitev okolja ter za izboljšanje kakovosti življenja občank in občanov, pravi Tomaž Slavec. Foto: IDS
Marko Brecelj
Brecelj rešitev vidi v "istrizaciji zavesti". Foto: MMC RTV SLO

Koprska občina je z dobrimi 53.000 prebivalci četrta največja v državi, leta 2012 pa sta povprečen Koprčan in Koprčanka zaslužila 1.575 evrov bruto na mesec oz. tri odstotke več, kot je bilo državno povprečje. Mesto je bilo v preteklosti močno gospodarsko zaledje, a je burno obdobje drugega kroga privatizacije to precej spremenilo.
Od zadnjih lokalnih volitev se vse več govori o stečaju Istrabenza, Intereuropa se le počasi pobira po nasedli moskovski naložbi uprave Andreja Lovšina, zaradi te poslovne poteze je proti njemu vložena tudi pravnomočna obtožnica, ideja Boruta Pahorja o logističnem holdingu (Luka Koper, Interuropa, Slovenske železnice) je propadla, najbolj pa je v zadnjem času odmevala odcepitev Ankarana, ki bo s prvim januarjem 2015 postal samostojna občina, s seboj pa bo vzel polovico od 7,78 milijona evrov, kolikor zdaj Luka Koper plačuje za nadomestila.
Toda da ne bo vse le slabo – gradnja predora Markovec se po vseh križih in težavah le bliža h koncu, s tem pa ni več potrebe po priobalni cesti Izola-Koper, ki ponuja možnost dodatnega turističnega zagona. Iztočnih točk je sicer več kot dovolj, a smo se omejili na samo dve konkretni področji. Ker je odnos z Ankaranom ena izmed najbolj žgočih točk prihajajočega mandata, smo vse kandidate vprašali:
"Kako nameravate z Ankaranom razrešiti vprašanje (morebitnega) tretjega pomola Luke Koper?"

Zanimalo pa nas je tudi, kako nameravajo izkoristiti priložnost, ki jo ponuja zaprtje priobalne ceste, in sicer: "Ali bi zaprli obalno cesto Koper-Izola in ali lahko na kratko opišete svojo vizijo razvoja na novo pridobljenih kilometrov obale? " Odgovore kandidatov in kandidatk si lahko preberete spodaj, navedeni pa so v vrstnem redu, kot ga je določila Državna volilna komisija.
Kolja Štemberger (OLJKA)
"Obe občini - tako MOK kot občina v konstituiranju Ankaran se morata ZELO dobro zavedati, da je Luka Koper kot največji gospodarski subjekt na obali izrednega strateškega pomena in neposredno in prek podizvajalcev daje kruh več kot 3.000 ljudem. V tem smislu morata občini delovati konstruktivno in podpirati dolgoročno vizijo razvoja Luke Koper.
Kar se tiče samega vprašanja zgradnje tretjega kontejnerskega pomola, menim, da je v danih okoliščinah treba podrobno proučiti ekonomsko upravičenost, sočasno z morebitnimi vplivi na okolje. Menim, daje trenutno bolje razmišljati o bolj smotrni izrabi obstoječih zmogljivosti in podaljšanju prvega pomola za kontejnerski pretovor ter dejansko poiskati rešitve, kako dvigniti raven produktivnosti iz naslova zagotavljanja dodatne mehanizacije in delovne sile. Seveda je pa to vse pogojeno z zgradnjo drugega tira na relaciji Divača-Koper, saj ne želimo, da se vse to prevali na lokalne ceste v MOK-u, tako kot se to dogaja zdaj.
O zaprtju priobalne ceste
Priobalni pas je smiselno nameniti dejavnostim, ki so povezane z morjem, saj imamo premalo izkoriščeno obalo. Zato vozila ne sodijo na to območje. V naslednjem letu se bo tranzitni promet preusmeril skozi predor Markovec, tako da je ta priobalna cesta nesmiselna. Namesto nje bi se lahko uredili kolesarka steza in sprehajalna pot.
Ob obali bi se uredile površine za sončenje in poležavanje ob morju, pri čemer se ne posega v morski habitat, kjer domuje tudi redka morska rastlina – pozejdonka. Nizka gradnja turističnih namestitev v istrskem avtohtonem slogu je dobrodošla, tako da se narava ne uničuje. Smotrno bi bilo tudi poiskati način, kako izrabiti lokacijo, kjer se je potopila potniška ladja Rex in poskušati iz tega narediti turistično znamenitost."

Olga Franca (SLS)
"Gre za umeščanje prostorske ureditve državnega pomena v prostor, ki jo določa državni prostorski načrt o celoviti prostorski ureditvi pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Problematika tretjega pomola torej ni stvar odnosov med Mestno občino Koper in Občino Ankaran, temveč je stvar prostorskega umeščanja pristaniške infrastrukture na območju Občine Ankaran, kar bo ta urejala z Republiko Slovenijo. Kot mi je znano, lahko nova občina sama neposredno uredi določene zadeve z OPPN-jem (npr. športna cona).

O zaprtju priobalne ceste
Tako država kot obalne občine se morajo dogovoriti za strateški in skladen razvoj obale (parcela 3/16 k. o. Morje) zato, da se ohranita oz. povečata kakovost vode, kakovost izrabe omejenega prostora ob uporabi krajinskih zgodovinskih značilnosti tega dela Istre, saj gre za zelo specifičen prostor.

Ureditev obale od Kopra do Izole vidim v zaprtem prometu s sprehajalnimi stezami, plažami in turističnimi objekti v značilni istrski arhitekturi. To bo nedvomno velika pridobitev za tu živeče in za Slovenijo. Ta kraj lahko postane nova oaza na osnovi naravnih danosti in naravnega okolja ter prijetnega podnebja. Posebej je treba zaščititi redke zaščitene rastline in živali na tem območju ter podvodni svet na (sonaravni način).

Takoj pa se nameravam zavzeti tudi za ureditev nadomestne državne ceste čez Markovec (Cesta na Markovec, Kvedrova cesta), saj z zaprtjem uporabniki ne bi imeli več možnosti uporabljati necestninske državne ceste (R2 cesta) med Koprom in Izolo."

Polka Bošković (Lista Združeni za prihodnost)
"Zgradnja tretjega pomola v Luki Koper je strateškega pomena za njen razvoj in krepitev konkurenčnosti. Vsekakor pa je treba projekte, ki tako močno posegajo v prostor, predhodno uskladiti s tam živečim prebivalstvom. Zavedati se je treba, da morajo biti na prvem mestu predvsem ljudje in njihova kakovost življenja. Vplive na okolje je treba skrbno proučiti in predvideti širitev Luke Koper na način, ki bo skladen s pričakovanji in potrebami ljudi, ki tam živijo.
O zaprtju priobalne ceste
Potencial, ki ga omogoča ustrezna ureditev tega predela slovenske obale, je neprecenljiv. Še posebej za Koper, ki mu primanjkuje ustreznih površin za razvoj in krepitev turizma in s tem celotnega gospodarstva. V sodelovanju s sosednjo Občino Izola je treba pripraviti skupno vizijo razvoja tega zdaj neizkoriščenega predela obale. Zaradi naravnih omejitev in zaščitenega območja bo treba najprej pripraviti strokovne podlage in možnosti za ureditev tega predela. Nato pa s strateškimi partnerji pripraviti projekte, ki bodo uresničljivi in ekonomsko sprejemljivi."

Tomaž Slavec (IDS, Združena levica)
"Vprašanje tretjega pomola ni več aktualno, na kar je javnost opozoril tudi sedanji predsednik uprave Luke Koper, saj bodo glede na pričakovanja rasti tovora na kontejnerskem terminalu in postopnega umika umazanih tovorov v tem primeru skladiščne površine v pristanišču dovolj velike za zmogljivosti obstoječe prometne infrastrukture.

Smo za trajnostni ekološki razvoj Luke Koper in logistike, zato podpiramo projekte, ki so ključni za ekološko vzdržen razvoj Luke in razbremenitev okolja ter za izboljšanje kakovosti življenja občank in občanov. Podpiramo umestitev novih kamionskih vhodov v Luko z avtoceste, ki bodo mesto razbremenili tovornjakov in njihovih škodljivih ekoloških in infrastrukturnih posledic.
Prav tako podpiramo gradnjo gospodarsko strateško pomembnega drugega tira med Koprom in Divačo, ki bo omogočil poleg večjega pretovora tovorov po tirih tudi boljše potniške povezave občine z notranjostjo države. Treba je tudi zgraditi in urediti moderen kamionski terminal na Serminu. Drugi so problemi, ki jih je treba rešiti v Luki Koper, in sicer položaj (prekarnih) delavcev pri IPS-podjetjih ter varnost zaposlenih in drugih vključenih v delovni proces.

Pri vprašanjih razvoja Luke Koper se bomo zavzemali za doseganje soglasja z občino Ankaran in z odločevalci na državni ravni. V ta namen bomo predlagali na skupščini Luke Koper, da delničarji imenujejo tudi predstavnika Ankaranske občine v nadzorni svet Luke Koper.

O zaprtju priobalne ceste
Zaprtje sedanje obalne ceste prinaša številne priložnosti za razvoj nove plaže v Žusterni (na relaciji Koper/Žusterna- Izola). Tukaj bomo, v sodelovanju z občino Izola in tamkajšnjimi krajani, uredili vzporedno z intervencijsko potjo tudi kolesarsko stezo ter prijetno promenado. Ob promenadi bomo ekološko sanirali obalo in celoten priobalni pas.
Z ureditvijo plaž bomo umestili nove pomole ter ob poti tudi paviljonske objekte z raznoliko gostinsko in turistično ponudbo iz ponudbe lokalnih zadrug. Skupaj z občani bomo tudi uredili nekatere dodatne športne zmogljivosti, npr. igrišča za odbojko na mivki ter sodoben Center vodnih športov (deskanje, veslanje, jadranje, itd.), ki bo na voljo tako profesionalnim športnikom kot tudi rekreativcem in turistom. S tem bo tudi mogoč precejšen razvoj letoviškega turizma in posledično novih, vendar trajnostnih hotelskih zmogljivosti."

Marko Brecelj
(Akacije)
"Luka Koper ni samo edino veliko podjetje v Istri pod Slovenci, ki deluje ampak je tudi velik in nevaren onesnaževalec. Najbolj ogroženi in oškodovani so vsi prebivalci občine Ankaran in tri četrtine prebivalstva občine Koper. Lukin denar lahko le delno povrne škodo, ki jo napravi. V majhen Ankaran se Luka zajeda huje kot v koprsko občino.

To bo treba upoštevati pri vzpostavitvi SKUPNIH stališč v imenu ljudi in njihove prihodnosti do Luke. Brez dosedanjega župana na oblasti in s postopno, a korenito, odpravo sprijene sprijetosti, ki se je razbohotila v 12 letih oblasti "lastnikov Kopra" se po mojem mnenju odpirajo možnosti za ponovno vzpostavitev take mestne občine Koper, v kateri bo civilni dialog obstajal.

Ker zdaj obstajata samo manipulacija in utvara sodelovanja ljudi pri reševanju ključnih težav. Odnos do Luke Koper je zame najprej ključna politična težava, ki ga morajo reševati predvsem prebivalci ob Luki, ne pa država Slovenija ali kakršna koli "višja sila". Ko bomo to resnico uveljavljali tudi v odnosu do vlade in DZ-ja, ter do posojilodajalcev za razvoj Luke Koper, se bomo prebivalci tudi zavedali, kako pomembno je biti v enotni in močni občini Koper, ki je v odličnih sodelovalnih odnosih s sosednjimi občinami ne glede na državne meje."

O zaprtju priobalne ceste
"Besede Obala ne uporabljam za označevanje področja polotoka Istra pod oblastjo države Slovenije. O viziji razvoja je nehvaležno razmišljati v trenutku, ko ne poznamo stopnje zavoženosti Kopra po enem poslovodskem in dveh cesarskih mandatih Borisa Popoviča. Ocenjujem, da bo potrebno več časa za odpravo škode kot pa je bilo časa za njeno povzročitev.

Kot občana Kopra mi gre najprej za vpeljavo polotoške notranjosti v razvoj trajnostnega gospodarjenja. Stranka Akacije hoče odpirati vrata v jutri na primer z nizkoprofitnim turizmom ljudi, ki imajo več v glavah in v srcih kot pa v denarnici, s spodbujanjem poljedelstva in živinoreje v majhnih kmetijah, z vračanjem zemlje tistim, ki jo imajo radi in jo še znajo in(ali) hočejo obdelovati.

Vsekakor bi bilo treba za vas (s kontinenta), na stiku jadranskega morja s kopnim (na obali) postaviti informacijsko, ozaveščevalno in izobraževalno ustanovo. Njen namen bo tudi vam (v prvi vrsti pa samim prebivalcem Kopra) predstaviti prostor kamor ste prišli, oziroma v njem bivate. Sistematična istrizacija zavesti je temeljni proces, ki se mora začeti na vseh ravneh sedem desetletij po slovenski okupaciji Kopra Capodistrie."

Odgovorov nam niso posredovali: Boris Popovič (KJN), Mojca Hilj Trivić (SDS), Aleš Bržan (SMC) in Dorjano Dujmovič (NSi).