Za župana dolenjske prestolnice se tokrat poteguje osem kandidatov, ki že ves čas kampanje odgovarjajo na vprašanja, kako bodo rešili ključno težavo Novega mesta: oskrbo s pitno vodo. Vsi se strinjajo, "da je sramota", ker v Novem mestu kljub relativno visokim cenam vode velik del leta te ni mogoče piti, in v en glas obljubljajo, da bodo težavo rešili čim prej. Prvi korak? Izbira izvajalca in podpis pogodb, s tem pa zagon gradnje projekta, za katerega so si več let prizadevali dobiti evropska razvojna sredstva, zdaj pa bodo lovili zadnji rok za njegovo dokončanje - konec leta 2015.

Novo mesto je ob tem tudi eno redkih slovenskih mest, kjer se je skozi staro mestno središče še vedno mogoče zapeljati z avtomobilom. Pa ne, da je tam kaj videti. Zapuščene (številne tudi propadajoče) stavbe morebitne turiste in sprehajalce odganjajo že s svojim videzom. Kandidati se strinjajo, da bi jedro za začetek lahko za promet zaprli vsaj ob koncih tedna, za obnovo stavb in privabljanje ljudi v stari del mesta, pa imajo vsak svoje zamisli.

Vsem kandidatom smo zastavili dve enaki vprašanji. Njihove odgovore si lahko po vrstnem redu, kot si bodo sledili na glasovnici, preberete spodaj, pod fotografijami ob strani pa vam kandidate tudi na kratko predstavljamo.

Ena največjih težav Novega mesta je oskrba s čisto pitno vodo. Kaj boste na tem področju storili že v prvem letu županovanja in kako boste ukrepali dolgoročneje?
Gregor Macedoni: Napovedujem takojšen zagon prepotrebnega investicijskega projekta. Če ne bo podpore od države ali EU-sredstev, bomo v prihodnjih štirih letih projekt izvedli fazno, in sicer v letni vrednosti 3-5 milijonov evrov. S sprejetjem novega cenika bomo poskrbeli za pravično obračunavanje komunalnih storitev, hkrati pa bomo ob pritisku na državo zahtevali celovito sofinanciranje sanacije vodovodne infrastrukture, kot ga je država iz EU-skladov zagotovila v drugih predelih Slovenije. Dolgoročno bomo našo vodooskrbno reševali na trajnostni način - sistem, ki ga bomo postavili zdaj, mora ob rednem vzdrževanju trajati še dolga leta, občani pa morajo iz pip brezskrbno točiti čisto in kakovostno pitno vodo.

Milena Kramar Zupan: Nedopustno je, da moramo občani in občanke v 21. stoletju prekuhavati pitno vodo. V naši občini smo zamudili vrsto razvojnih let, ko nismo dovolj vlagali v vodovodni sistem, zdaj pa je vodovodni sistem v zelo slabem stanju. Zato je treba projekt hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema maksimalno pospešiti. Ne glede na projekt hidravličnih izboljšav je treba takoj začeti gradnjo dveh vodarn (Stopiče in Jezero) in za njuno gradnjo zagotoviti proračunska sredstva. Občani in občanke si zaslužijo zdravo pitno vodo.

Matic Vidic: Glede na to, da smo v 21. stoletju, je nerodno govoriti o tej temi, predvsem pa sama problematika daje jasen odgovor, da je to prioritetni projekt. Treba je glede na višino investicije do leta 2015 projekt končati, saj je po črpanju kohezije to zadnji rok. Z izbiro izvajalca bo zadeva najpozneje do 2015 končana.

Mojca Špec Potočar: Občanke in občani si zaslužijo čisto pitno vodo. Prva in najpomembnejša moja naloga bo v celoti rešiti težavo. Pričakujem, da bom v prvem letu s pomočjo strokovnjakov in Komunale zagotovila, da bo število dni z nepitno vodo v Novem mestu vsaj štirikrat manjše kot letos. Če to ne bo narejeno, bo stroške nosila Komunala sama, občani pa ne bodo plačevali stroška čiste vode v času, ko ta ne bo pitna. Dolgoročno pa bom poskrbela za finančna sredstva in izvedbo potrebne naložbe v črpališča, zbiralnike in prenovo vodovoda, da bo voda dejansko pitna.

Rafko Križman: Takoj po morebitnem prevzemu vodenja občine bom že v prvem tednu sklenil pogodbe z izvajalci del in gradnja novega vodovoda bo lahko stekla še pred koncem leta. Vse druge naloge bodo podrejene temu cilju, ki je tudi prvi na seznamu mojih županskih načrtov. Kot direktor novomeškega komunalnega podjetja sem dejavno sodeloval pri pripravi projekta novega dolenjskega vodovoda. Projekt je pripravljen, vlada nam je obljubila (kar ni bilo enostavno) 12 milijonov evrov za gradnjo, ta bi se lahko že začela, če bi za to v Novem mestu resnično obstajala volja.

Uroš Lubej: Seveda je zaradi fiaska treba takoj odstaviti vodstvo v Komunali, ki vodi projekt, morda pa tudi koga iz občinske uprave. Umazana voda je samo še en odraz delovanja zdajšnje garniture, ki je v preteklih mandatih namesto za osnovne potrebe občank in občanov skrbela predvsem za interese posameznikov in interesnih skupin. Tako da rešitve ne bo, dokler ne bodo nesposobni kadri umaknjeni ter vpeljani ostrejši mehanizmi za večjo transparentnost in strokovnost pri delovanju občine in vseh njenih podjetij. Občina bo v primeru moje izvolitve postala dejaven partner in ne bo več pasivno opazovala propadanja infrastrukture. Vodovodni sistem je treba začeti graditi takoj - ne glede na to, kaj se bo zgodilo na vladi ali v sosednjih občinah. Hkrati se morajo znižati povišane položnice za vodo vsem gospodinjstvom. Nedopustno je, da Komunala služi več, hkrati pa slabša svoje storitve.

Jože Kobe: Najprej je treba zgraditi čistilne naprave na obeh največjih črpališčih, v nadaljevanju pa je treba zamenjati dotrajane azbestne cevi na magistralnih cevovodih in zgraditi dodatne vodohrane. Celotni projekt je vreden 15 milijonov evrov, od tega so čistilne naprave na črpališčih ocenjene na tri milijone evrov. Projekta se bom lotil v prvem letu in ga izvedel tako, kot sem izvedel projekt hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in centralni čistilni napravi Novo mesto, ki je vreden 15 milijonov evrov, ter je bil sofinanciran iz EU-ja in RS-ja v višini 70 odstotkov vrednosti.

Bojan Kekec: V primeru izvolitve se bomo nemudoma lotili gradnje obeh novih vodarn. Graditi bomo začeli z lastnimi sredstvi, saj sta že pridobljeni obe gradbeni dovoljenji. Naknadno pa bomo podali zahtevke za upravičenost teh stroškov iz naslova kohezije. Občanke in občani ne morejo biti žrtve neučinkovite lokalne politike in zbirokratizirane države pri zagotavljanju osnovnih dobrin, kot je pitna voda. V Novem mestu ne bo več prekuhavanja pitne vode.

Staro mestno jedro: kaj urediti najprej (in zakaj), predvsem pa, kako?

Gregor Macedoni: Oživitev in ureditev starega mestnega jedra morata iti z roko v roki. Pomembni so tako lastniki lokalov, ki s poslovnimi vsebinami privabljajo obiskovalce, kot stalni in začasni stanovalci. Programske vsebine morajo biti spodbujane od občine (podpora projektom, sofinanciranje), po fazah pa je treba urediti tako infrastrukturo pod tlemi kot talne površine. Ureditev talnih površin mora biti osnova drugačne funkcije Glavnega trga, ki ga morajo v veliko večji meri obvladovati pešci in postopoma vse manj motorna vozila. Prva faza prilagoditve prometnega režima mora omejiti tisti del prometa, ki Glavni trg uporablja za pot z enega na drugi konec mesta. Prav tako bomo zaprli del Glavnega trga za promet ob koncih tedna. V prvem letu mandata bo začeta naložba gradnje parkirne hiše v ali ob starem mestnem jedru. Rešitve oživitve starega mestnega jedra se bodo iskale v dialogu z zainteresiranimi skupinami - stanovalci, lastniki lokalov in civilno družbo. Vendar se mora po nekaj mesecih razprave sprejeti odločitve in izvajati začrtano pot. Zdajšnje stanje, ko se več zadnjih mandatov ni nič naredilo, nam mora biti v opomin in poduk.

Milena Kramar Zupan: Staro mestno jedro je naš biser in zame izjemno velik izziv, da ga oživimo. Skupaj z občani je treba nemudoma sprejeti celovit projekt oživitve starega mestnega jedra, v njem določiti faze izvedbe in zanje zagotovili denar. V prvi vrsti je treba v staro mestno jedro privabiti nove stanovalce, še posebej mlade, ki bodo posredno privabili tudi ponudnike različnih storitev (trgovce, gostince). Poudarek bi bil v sodelovanju med zasebnim kapitalom in javnofinančno pomočjo. Vsekakor pa bi bilo treba poiskati nove modele financiranja in vključevanja institucij, kot so stanovanjske zadruge, stanovanjski sklad in lokalna skupnost, ki bi zagotavljale velik del sredstev za izvedbo projekta stanovanjske kooperative.

Od projektov se je najprej treba lotiti ureditve tržnice, ker je projekt že pripravljen. Za Narodni dom in dokončanje Knjižnice Mirana Jarca je treba najprej poiskati primerno vsebino in nato glede na vsebino vire financiranja, ki morajo biti pretežno iz državnih ali Evropskih sredstev. Z ureditvijo stalnega prireditvenega prostora na območju pred gostiščem bi spodbudila izvedbo čim večjega števila prireditev, ki bi privabljale obiskovalce in turiste v staro mestno jedro. Rešitev parkiranja vidim v vkopani parkirni hiši pred Rotovžem z vhodoma s Kandijskega mosta in Rozmanove ulice. Popolna prometna zapora mestnega jedra pa je dolgoročen cilj, ko bo mestno jedro celovito obnovljeno in bo živelo ter ga bodo z veseljem obiskovali tako občani kot turisti.

Matic Vidic: Treba je zmanjšati promet. To bomo naredili s preureditvijo prometnega režima, in sicer z enosmerno cesto iz smeri Novega trga prek Rozmanove ulice do Glavnega trga in potem izvoz prek Kandijskega mostu. S tem bomo za dve tretjini zmanjšali promet in pridobili manj moteči obvoz v primeru prireditev mimo avtobusne postaje, tržnice in Sokolskega doma. Nadkriti prireditveni prostor bi bil od hiše kulinarike, vodnjaka do rotovža. Obrtnikom in trgovcem bi ponudili razpis za prvo leto brezplačno najemnino lokala na Glavnem trgu. Sofinancirali bi prekritje objektov in ureditev fasad.

Mojca Špec Potočar: Staro mestno jedro bom obudila s trajnim projektom razvoja in vrnitve življenja v mesto. To bomo dosegli z naselitvijo mladih, z dnevnim dogajanjem, tržnico, sejemskimi dnevi, festivali, z dogodki, povezanimi s kulturnimi, turističnimi, gostinskimi in športnimi prireditvami, ter v povezavi z nevladnimi in neprofitnimi organizacijami. Širili bomo gospodarsko in storitveno dejavnost v mestu. Prednost dajem turizmu in kulturi, alternativni kulturi in kulturi mladih. Nujni so novomeški poletni večeri, tradicionalne, ponavljajoče se prireditve in stalno postavljeni oder na Glavnem trgu. Povezati se moramo s sosednjimi kraji, občinami, regijami, tujino in v mesto pripeljati obiskovalce.

Rafko Križman: Potrebna je celovita prenova. Najprej osnovne infrastrukture, nato pa objektov. Spodbudili bi zasebne lastnike k obnovi hiš. Namesto gradnje blokov bi vlagali v obnovo hiš v starem mestnem jedru in njihovo naseljevanje z mladimi (in družinami). Stanovanjske kooperative so lahko dobrodošla rešitev. Zagotovili bi prireditveno opremo – odre, ozvočenje, tribune in jih brezplačno ponudili producentom ter tudi tako spodbudili kulturno in drugo produkcijo. Subvencionirali bi dokumentacijo za prometne zapore in druge elaborate za prireditve. Celovita prometna zapora Glavnega trga: da, vendar pod pogojem, da predtem zagotovimo pogoje - infrastrukturne - in program, ki bo pritegnil ljudi na prometno zaprt trg. Razmišljam o občasni prometni zapori, ob koncih tedna, denimo. Prav tako bi bila lahko tudi v Novem mestu smiselna rešitev po zgledu Slovenske ceste v Ljubljani - cestišče zelo omejiti in zagotoviti bistveno več prostora za pešce in dogajanje na Glavnem trgu. Zagotoviti je treba tudi parkirišča, obnoviti Narodni dom in nadaljevati projekt tržnice.

Uroš Lubej: Nedopustno je, da ima gospodarsko najbolj razvita občina najslabše urejeno mestno jedro v tem delu Evrope. Potrebna je celovita prenova mestnega jedra: programska, prometna, komunalna, tlakovanih površin in urbane opreme. Treba je urediti služnost na fasadah, kar pomeni, da bo občina tista, ki bo morala skrbeti za fasade. Treba je "stisniti" avtomobilski promet in odpreti prostor za pešce in kolesarje. Treba je obdavčiti prazne prostore, hkrati pa s subvencijami stimulirati lastnike, ki bodo svoje prostore napolnili z vsebinami, ki bodo oživljale Glavni trg. Predvsem pa je treba skupaj s stroko zasnovati vizijo in strategijo mestnega jedra in jo potem pospešeno izvajati. Sam bi dodal še to, da je treba obnoviti tudi vaška jedra in jih programsko povezati z mestnim jedrom v smiselno celoto.

Jože Kobe: Najprej je treba zamenjati dotrajano komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, sledi ureditev parterja in zagotovitev dodatnih površin za pešce, kolesarje, za poslovne dejavnosti lokalov in trgovin ter prireditve. Sestavni del oživitve jedra je izgradnja nove mestne tržnice in prenova Narodnega doma. Trenutno osebno vodim izdelavo projektne dokumentacije za zamenjavo komunalne in preostale infrastrukture, pogoji za začetek del pa bodo vzpostavljeni najpozneje do marca 2015. Lastnikom objektov v mestnem jedru bo treba zagotoviti finančne spodbude in jih stimulirati in spodbujati k obnovi objektov. Vire za obnovo je mogoče pridobiti iz več skladov EU-ja (KS, ESRR, ESKRP) in jih bom pridobil tako, kot sem jih pri podobnih projektih v preteklih letih.

Bojan Kekec: Staro mestno jedro kaže klavrno sliko Novega mesta, čeprav gre za enega arhitekturno najlepše zasnovanih mestnih jeder pri nas. Treba ga je spremeniti tako po videzu kot vsebini. Novomeško gospodarstvo ni bilo nikoli mednarodno tako uspešno, kot je danes, prestolnica Dolenjske pa nikoli v takem negativnem nesorazmerju z njenim slovenskim in mednarodnim ugledom. Najprej je treba urediti mirujoči promet z izgradnjo nove parkirne hiše. Tako bi lahko parkirane avtomobile umaknili z Glavnega trga in pridobili dovolj novih kakovostnih površin. Nujno potrebno je obnoviti staro mestno tržnico in Narodni dom. Mestno jedro pa obogatiti z novimi kulturnimi vsebinami, boljšo gostinsko ponudbo, organizirati bolj atraktivne dogodke, ki bodo privabili ljudi. Predvsem pa podpreti novomeške kulturnike mlajše in srednje generacije, ki že zadaj dosegajo izjemne rezultate tudi v mednarodnem merilu. Kakovostne in v prihodnost usmerjene kulturne iniciative bodo deležne še več podpore mesta, saj jim je treba omogočiti, da bodo uresničevale umetniške ideje in bogatile Novomeščane kot tudi vse, ki bodo v Novo mesto prihajali prav zaradi kulturnega dogajanja. Ob koncih tedna bi bilo smiselno tudi omejiti celoten promet v mestnem jedru.