Andrej Čas, 56-letni inženir fizike, nastopa s podporo skupine volivcev, prav tako pa tudi njegov protikandidat, 62-letni nekdanji župan, upravni organizator, Matjaž Zanoškar, ki je ob sprejemu t. i. "protidvoživnega" zakona leta 2011 zadržal funkcijo poslanca in odstopil z županske (občino pa je vodil tudi v mandatih 2002-2006 in 2006-2010), kjer ga je na nadomestnih volitvah nasledil prav Andrej Čas.

Oba kandidata za župana v Mestni občini Slovenj Gradec med prioritetne projekte uvrščata vlaganja v razvoj turizma, a se bistveno razlikujeta pri vprašanju izgradnje term, ki jih v roku štirih let načrtuje Zanoškar. Čas stavi na izgradnjo turističnega letovišča v Mislinjski Dobravi. V nasprotju s protikandidatom Čas tam ne načrtuje gradnje term, ampak vodni park s kopalnim delom ter ureditev doživljajskega parka.

16. septembra sta se protikandidata že soočila na Radiu Slovenija. Televizijsko soočenje pa ju čaka v petek, 3. oktobra, ob 18. uri na 2. programu TV Slovenija. V uredništvu MMC RTV SLO smo jima zastavili identični vprašanji. Eno konkretno, drugo bolj splošno. Prejeli smo spodnje odgovore.

Županski kandidat v svoji viziji navadno predvideva vsaj en konkreten, "kronski" projekt, ki bi ga želel v občini uresničiti. Katerega in zakaj boste v primeru izvolitve izvedli vi, koliko sredstev bo zanj potrebnih, kako jih boste zagotovili, do kdaj bo projekt izveden in kako bo prispeval k napredku občine Slovenj Gradec?

Matjaž Zanoškar: Pred leti zamišljeno vizijo slovenjgraških term smo začeli udejanjati z uspešnim iskanjem geotermalne vode. Voda iz vrtine 1260 m globoko, s pretokom 3,5 l/s in temperaturo 41 °C, je pogojevala nadaljnjemu odkupu 15.000 m2 zemljišča z namenom izgradnje term. V preteklih letih je projekt zaradi nezainteresiranosti MO SG miroval. Če bom župan, bomo projekt nadaljevali, in sicer s pridobitvijo koncesije za koriščenje geotermalne vode, aktiviranjem vrtine, izgradnjo cevovoda v dolžini okoli 800 m ter izgradnjo dveh bazenov. To predstavlja 1. fazo zamišljenih term, ki bo vredna približno en milijon evrov. Sredstva bomo zagotovili iz proračuna MO SG in EU-virov. Projekt predstavlja zaokrožitev celotne turistične ponudbe MO SG in Mislinjske doline, saj se bo navezoval na ponudbo letališča, zahodnega Pohorja ter se dopolnjeval z vsebinami športnega in kulturnega turizma. Pomembno je omeniti, da bomo s to dejavnostjo pridobili nova zelena delovna mesta.

Andrej Čas: Osrednji projekt, ki ga nameravam izvesti v prihodnjem mandatnem obdobju, je urbana prenova Slovenj Gradca. Dokument, na osnovi katerega bo projekt izveden, je t. i. trajnostna urbana strategija. Ta je že v pripravi za sprejetje v prihodnji sestavi občinskega sveta, predvideva pa široko paleto ukrepov na področju sanacije degradiranih industrijskih površin in izgradnje novih podjetniških con, prenove opuščenih stavb in stanovanjskih sosesk, trajnostnega prometa ter urejanja zelenih mestnih površin.
Gre za multidisciplinaren projekt, s katerim zasledujemo več ciljev hkrati; prav vsi imajo opraviti z višanjem kakovosti življenja v mestu in občini. Najpomembnejšega predstavlja dvig privlačnosti Slovenj Gradca za mlade in njihove družine, ki jih želimo ohraniti v domačem okolju, za kar jim je seveda treba ponuditi ustrezne pogoje.
Prvi in osnovni cilj so delovna mesta, ki jih bomo dosegali s preureditvijo degradiranih mestnih con in zapuščenih stavb v t. i. proizvodni inkubator. Gre za delavnice, ki bodo pod zelo ugodnimi pogoji na voljo mladim podjetnikom in obrtnikom za zagon njihovih podjetij.
Skupno vrednost projektov v okviru urbane prenove Slovenj Gradca ocenjujem na 5–6 milijonov EUR. Glavnina bo financirana s pomočjo mehanizma CTN (celostne teritorialne naložbe), ki je novost v prihodnji finančni perspektivi EU-ja in do katerega je Slovenj Gradec upravičen kot ena izmed 11 mestnih občin v Sloveniji. Za nekatere segmente urbane prenove se bomo prijavljali tudi na druge evropske razpise, seveda pa brez soudeležbe MO SG z lastnimi sredstvi ne bo šlo.

Na kaj je občina Slovenj Gradec lahko ponosna? Na kaj ne more biti ponosna in kako to spremeniti?

Matjaž Zanoškar: Ponosni smo, da smo kot partnersko mesto v sklopu projekta EPK-ja obnovili mestno jedro skupaj z Galerijo likovnih umetnosti, Koroškim pokrajinskim muzejem in Muzejem Huga Wolfa, kar je pomemben prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in k izjemni promociji v turistične namene.
Nismo ponosni na še vedno visoko stopnjo brezposelnosti, predvsem med mladimi. Ne moremo biti ponosni zaradi stalnega odliva mladih izobražencev iz koroške regije. Ta se dogaja zaradi pomanjkanja priložnosti in pomanjkanja razvojne perspektive. V ta namen mora MO SG sooblikovati privlačno podporno okolje za gospodarsko dejavnost in nove investicije, socialno podjetništvo, samozaposlovanje in nuditi podporo novim inovativnim programom mladih podjetnikov. Pri tem ne pozabljamo na številne razpoložljive mehanizme, kot so spodbujanje delovanja kluba mladih inovatorjev, donacijske sheme, množično financiranje - "crowdfunding", ki bodo olajšali in pomagali prehod mladih v samostojno podjetništvo. Pomoč bi se nudila prek mrežnega inkubatorja in visokošolskih programov, ki se izvajajo v naši občini.

Andrej Čas: Ponosni smo lahko na dejstvo, da smo našo občino pripeljali v položaj, ko lahko optimistično in samozavestno vstopi v nov investicijski ciklus in zažene projekte, ki bodo dvignili raven kakovosti življenja v naši skupnosti. Na pragu nove finančne perspektive EU 2014–2020 stojimo v dobri finančni kondiciji in z jasno vizijo tega, kaj bomo v občini počeli v prihodnje. Če ste z vprašanjem ciljali na občino kot organ lokalne samouprave, pa sem skupaj s sodelavci še posebej ponosen na izboljšanje poplavne varnosti v občini ter na pripravo vseh strokovnih podlag za občinski prostorski načrt, ki je že v obravnavi na resornih ministrstvih. Proces njegove priprave, ki se je kot jara kača vlekel celo desetletje, smo v mojem mandatu vendarle končali, kar bo tudi občanom pomagalo pri izvedbi njihovih naložbenih načrtov.
Gotovo nam ne more biti v ponos to, da nekateri občani, še posebej mladi izobraženci, odhajajo s trebuhom za kruhom v sosednjo Avstrijo, v Ljubljano ipd. Tovrstna izguba človeškega potenciala je zame nesprejemljiva. Načrtujem množico projektov, ki bodo mladini ponudili perspektivo v domačem okolju. Nekaj sem jih naštel že na začetku, poleg njih pa bi izpostavil še zagon novih oblik podjetništva (socialno podjetništvo, zadružništvo, zaposlitveni centri) in nekatere infrastrukturne projekte, npr. gradnjo vsaj enega stanovanjskega bloka z neprofitnimi stanovanji, gradnjo modernega vrtca v Šmartnem, ki se bo začela v kratkem, širitev športnega parka v mestu ipd. Seveda je treba v občini zadržati tudi podeželsko mladino, zato bomo vzporedno z urbano prenovo izvedli tudi prenovo vaških jeder in dogradili vso potrebno komunalno-cestno infrastrukturo za kakovostno bivanje na podeželju in podporo kmetijstvu. Zavedam se pomena urejenega in poseljenega podeželja pri razvoju občine, zato tega vidika nikakor ne nameravam zanemariti.