Kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo deset poslank in poslancev, proti so bili štirje.

Svojo predstavitev pred matičnim odborom je Mesec začel s splošno oceno stanja socialne države. "Če pogledamo zadnja leta, bomo videli zelo jasne signale in zanke, da se naša socialna država in socialna ureditev krhata," je opozoril koordinator stranke Levica. Kot je poudaril, je prvi takšen signal revščina. "Revščina je pereča med praktično vsemi prejemniki socialne pomoči, med invalidi, pojavlja se med upokojenci, 28 tisoč jih je lani prejemalo pomoč Karitasa in Rdečega križa, revščina se pojavlja tudi med prekarci," je naštel. Prekarne oblike dela so sicer po ocenah Mesca drugi znak, ki kaže na to, da se socialna ureditev v Sloveniji krha. "Nimamo več delavskih pravic, ki naj bi varovale vse zaposlene, ampak po naših ocenah kar od 150 do 170 tisoč ljudi dela v prekarnih razmerjih," je dejal.

Tretji znak tega, da je socialna država v krizi, pa je po besedah Mesca to, kako birokratizirana je postala in kako določene pravice obstajajo samo na papirju. "Dobršen del, ki bi potrebovali socialno pomoč, do nje ne pride, ker je sistem enostavno preveč zaposlen in zbirokratiziran," je dejal. Poudaril je, da so to osnovne stvari, s katerimi se bo spoprijel v vlogi ministra – revščina, prekarnost in zbirokratiziranost socialne države. "Naš namen je, da socialno državo postavimo nazaj na noge," je napovedal.

Dvig minimalne plače in pokojnine ter možnost krajšega delovnega časa

V svojem programu je Mesec predvidel tudi pokojninsko reformo, kot izhodiščno točko pa postavlja revščino. Da se nekateri ljudje po 40 letih delovne dobe spopadajo z revščino, je po njegovih besedah za celotno družbo nedopustno. Med ukrepi na tem področju je najprej napovedal dvig minimalne pokojnine za polno delovno dobo na vsaj 700 evrov neto mesečno, nato pa dvig za polno dobo na deset odstotkov nad prag tveganja revščine. Trenutno bi to pomenilo 813 evrov neto mesečno. "Ne bom rekel, da je to možno drugo leto, možno pa je do te številke priti v doglednem času," je ocenil.

V koalicijski pogodbi je v prihodnjem letu predviden tudi dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto mesečno. "Sočasno s tem bomo naredili ponovni izračun minimalnih življenjskih stroškov, da bomo ovrednotili, kolikšna ta plača mora biti," je dejal in napovedal, da bodo ti izračuni odslej opravljeni pogosteje. Minimalna plača mora biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, je dodal.

Mesec je napovedal tudi ponovno vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta in socialnega dialoga, ki je po njegovih besedah pod zadnjo vlado propadel. "Z Levico na ministrstvu dobivajo sindikati in organizirano delo sogovornika in pomagali jim bomo, da nazaj vzpostavijo svojo organiziranost," je dejal.

Dotaknil se je tudi napovedi iz koalicijske pogodbe, da se omogoči prostovoljni 30-urni delavnik. "Nekatera podjetja se že zanimajo za to, da bi svojim zaposlenim ponudili aranžma štirih dni dela na teden ali šestih ur dela na dan, ampak je po trenutnem sistemu to ilegalno, tako da morajo kršit delovnopravno zakonodajo. To bomo kot prvo legalizirali, kot drugo bi pa radi tudi s spodbudami te prakse uvajali," je dejal in dodal, da so ponekod v Evropi takšne oblike že zaživele in se izkazale kot zelo perspektivne – tako z vidika motiviranosti za delo kot višanja kvalitete življenja delavcev.

Vzpostavitev dveh novih temeljev socialne države

Na področju družine bo Levica po napovedih Luke Mesca izhajala iz zagotavljanja enakih možnosti. "Vsi otroci, ne glede na to, v kakšno družino so rojeni, morajo imeti enake možnosti za razvoj svojih potencialov," je poudaril. Socialni problemi so po njegovih besedah največji pri preživninah. "Petina enostarševskih gospodinjstev, v 80 odstotkih gre za matere z otroki, ima problem, da so pod pragom tveganja revščine, problem pa so nizke preživnine," je dejal. Svojo tezo je podkrepil s podatki: vseh upravičencev za preživnine je 56 tisoč, od tega jih 3500 znaša manj kot 20 evrov na mesec, 12.500 jih je pod 80 evri na mesec, 33.500 preživnin pa pod 120 evrih na mesec.

Ob tem je napovedal vzpostavitev dveh novih temeljev socialne države – stanovanja in dolgotrajna oskrba. "Stanovanja so polje, ki ga je država do zdaj popolnoma prepuščala trgu in zaradi tega imamo stanovanjsko krizo," je poudaril. Kot je dejal, so stanovanja za tiste, ki jih lahko kupijo, dobra naložba, ampak z vidika vseh generacij, ki se niso rodile v 70. in 80. letih, ko je bila stanovanjska gradnja relativno dostopna in poceni, ali pa v času Jazbinška, ko so se razprodajala družbena stanovanja, to po besedah Meseca pomeni krizo. "Ljudje do stanovanj praktično ne morejo več dostopati. Če pa ga najamejo ali kupijo, pa to pomeni, da se odrečejo polovici svojih prihodkov, za 20, 30 let, samo zato, da imajo streho nad glavo," je dejal.

Kot dober zgled, ki mu namerava slediti pri reševanju stanovanjske problematike, je omenil sosednjo Avstrijo. Kot minister si bo prizadeval za zagotovitev vsaj 20 tisoč dodatnih javnih najemnih stanovanj do leta 2030, vzpostavitev sistema stanovanjskih zadrug in pregled obstoječega stanovanjskega sklada. "Po podatkih Geodetske uprave naj bi bilo 150 tisoč stanovanj v Sloveniji praznih, del teh je v urbanih središčih in tukaj je enostavno treba na trg poseči z davki, da bodo ljudje začeli ta stanovanja oddajati. V drugih predelih Slovenije pa je smiselno razmišljati o tem, da bi stanovanja preuredili v oskrbovana stanovanja in bi se jih lahko uporabljalo za dolgotrajno oskrbo," je povzel svoje načrte.

Glede dolgotrajne oskrbe, ki ga označuje kot drugi neuresničen steber socialne države, je Mesec dejal, da so na tem področju številni problemi. Kot je poudaril, se začnejo že z zakonom, ki ga je sprejela zadnja vlada. "Zakon vsaj imamo, ampak ga bo treba temeljito prenoviti, ker praktično vsi uporabniki pravijo, da je neizvedljiv," je napovedal. Nov koncept dolgotrajne oskrbe bo temeljil na medgeneracijskih centrih in bo večinoma izven institucionalna. "Dom, institucija, mora biti res zadnja opcija. Pred tem pa je treba poskrbeti za solidarnostno oskrbo," je poudaril.

Pri gradnji stanovanj Mesec zagovarja socialno mešanje. "Ne da postavljamo stanovanja samo za en tip populacije, ampak naj bo 20 odstotkov stanovanj socialnih, 20 odstotkov oskrbovanih, da se lahko, tako kot Dunajčani pravijo, tam srečujejo in živijo vsi – zdravniki, pravniki, upokojenci, električarji, obrtniki, zidarji, čistilke. Na ta način se poskrbi tudi za družbeno kohezivnost," je dejal Mesec in slednje poudaril kot ključ do delujoče socialne države. "Da se ne razslojujemo, da ne živimo v različnih svetovih, ampak da se skozi družbeno solidarnost lahko tudi razume stisko drugega in položaj ljudi, ki živijo v drugačnih okoliščinah kot mi sami," je dejal in svojo uvodno predstavitev zaključil z napovedjo, da bo njegov ključni cilj ob prihodu na ministrstvo zagotoviti "blaginjo za vse, ne le za peščico".

Razveljavitev "bonusov za najvišji razred" in solidarnostni prispevek

Eno od vprašanj, ki ga je kandidatu za ministra zastavilo več članic in članov odbora, je bilo povezano z napovedano odpravo zakona o dohodnini. Kot je pojasnil Luka Mesec, ga bodo razveljavili v vseh točkah, razen pri dvigu splošne olajšave. "Vse bonuse za najvišji razred smo črtali, tisto, kar prinese nekaj več neta v povprečne plače, pa puščamo," je dejal. Ob tem je poudaril, da nižanje davkov ni način, kako zvišati plače, "ker je plače treba gledati v bruto zneskih". Sam recept za zvišanje plač vidi v izboljšanju produktivnosti gospodarstva.

Na vprašanje, kako namerava financirati dolgotrajno oskrbo, je Mesec dejal, da bo po njegovih ocenah treba uvesti solidarnostni prispevek. "Za dolgotrajno oskrbo bo treba poiskati družbeni dogovor, da bomo zanjo nekaj dali, da se bo lahko financirala solidarno," je dejal in glede tega napovedal posvetovanja s strokovnjaki, finančnim ministrom in premierjem.

Članico odbora iz vrst SDS-a Karmen Furman je v svojem sklopu vprašanj med drugim prosila tudi obrazložitev uvedbe univerzalnih temeljnih dobrin za otroke in mladine, ki je zapisana v koalicijski pogodbi. "Otroci bi morali imeti, ko se pogovarjamo o enakih možnostih, zagotovljen brezplačen dostop do šolstva, vrtca, zdravstvenih storitev, učbenikov in tako naprej," je usmeritev pojasnil Mesec. Dodal je, da v Levici niso naklonjeni univerzalnemu otroškemu dodatku, "ker to pomeni enako pomoč za ljudi z zelo neenakimi potrebami".

Spregovoril je še o brezposelnosti, pri čemer je opozoril, da je sedaj resda nizka, da pa je sicer odvisna od gospodarskih gibanj. Kot je napovedal, se bodo zavzemali za proticiklično politiko oz. delovanje v smeri blažitve krize, ne njenega poglabljanja, zato ne bodo pristali na "neko varčevanje" države. Se pa ni strinjal z NSi-jem, da mora za delo poprijeti vsakdo, ki je zdrav, četudi njegova izobrazba presega ponujeno delovno mesto.

Mesec predviden za vodenje ministrstva za solidarno prihodnost

Koordinator Levice Luka Mesec bo v novi vladi vodil novo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bo osredinjeno na medgeneracijski dialog, predvsem reševanje stanovanjske problematike mladih in dolgotrajne oskrbe. Zaradi predloga stranke SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi, s čimer so zamaknili proces nastajanja vlade, kot si jo je zamislila nova koalicija, bo Mesec začasno vodil aktualno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.