Podatki za leto 2023 kažejo, da je največ kršitev delovnopravne zakonodaje povezanih s prepoznim izplačilom ali neizplačilom plač. Na inšpektoratu za delo odkrivajo tudi nepravilnosti pri izplačilu regresa za dopust ali različnih dodatkov, kot sta dodatek za posebne pogoje dela ali pa za delovno dobo. Pogostejše nepravilnosti pri zaposlovanju v širšem smislu, na primer kršitve pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas, zaposlovanje na črno in različne oblike diskriminacije. Med kršitvami sta tudi nesodelovanje delodajalcev pri inšpekcijskih pregledih in neustrezno vodenje evidenc delovnega časa. Največ kršitev pa so zaznali v slednjih sektorjih: gradbeništvo, predelovalna dejavnost, gostinstvo in trgovina. Število kršitev je navadno povezano tudi s tem, kako pogosto inšpektorji preverjajo posamezno dejavnost. O tem in širše o stanju delavskih pravic je z vodjo društva Delavska svetovalnica Goranom Lukićem v Odmevih govoril Igor E. Bergant.

Marsikdo pomisli, ali so te kršitve, recimo evidence delovnega časa, res lahko kršitve človekovih pravic.
Da, absolutno. Če je v za njimi skrito to, kar govorimo tudi na delavski svetovalnici že dlje časa, o pogojih dela, ki se dotikajo 12-urnega delovnika, 14-urnega delavnika. Ko pride inšpektor denimo na gradbišče ali delovišče in gleda evidence, pa reče izmenovodja, delovodja ali šef, nimam pri sebi teh evidenc, čakajte, da grem na firmo. Preda papir, ko ga pogledaš, pove svoje, realnost pa pove svoje. Ampak delavec živi v tej realnosti. Sčasoma si uničuje zdravje in potem pade v to zgodbo.

Seveda imamo delovnopravno zakonodajo. Govoril pa sem o človekovih pravicah, ki so mednarodni pojem. Ali obstajajo enotna merila, kaj so človekove pravice na delovnem področju, glede na to, da je svet zelo raznolik? Kaj je recimo dostojno plačilo?
Kar se tiče dostojnega plačila, se tudi jaz sprašujem, ko pogledam kakšno pogodbo o zaposlitvi, kjer je osnovna plača 400 evrov bruto. Doplačilo do minimalne plače je skoraj dvakrat večje od osnovne plače.

In to še vedno obstaja?
Seveda obstaja. Tudi čistilke, ki čistijo v javnem sektorju kot outsourcane čistilke, imajo nekatere še vedno napisano osnovno plačo 400 evrov bruto. To je zagotovo daleč od tega, da je 'd' od dostojnega. Na mednarodnem nivoju imamo lepo napisane konvencije Mednarodne organizacije dela, katere podpisnica je tudi Slovenija. Imamo zavezujoče direktive, ki govorijo o vseh teh zadevah, kar se tiče pogojev dela. Imamo pa tudi določene načine, kako gredo lahko delodajalci lepo pod radar. Ti načini pod radarjem so osnovne plače, kjer lahko v teoriji, in na žalost tudi v praksi, določajo osnovno plačo po 400 evrov bruto.

Delovnopravna zakonodaja v Sloveniji je – oziroma je logično –, da bi morala biti v skladu z ustavo, se pravi skladna tudi z v Evropi uveljavljenimi standardi človekovih pravic. Ko v vašem društvu spremljate in pomagate tistim, ki se zatečejo k vam na pomoč, kako je z dokazovanjem teh in takih kršitev, ste jih omenili? Kakšni so postopki pred rednimi sodišči in tudi pred ustavnim sodiščem?
Ravno danes je prišla do nas uporabnica, ki nam je pokazala, da je vabljena kot priča na sodišču 25. januarja naslednje leto. Gre za postopek, ki ga je začelo naše društvo v smislu kazenske ovadbe 11. decembra 2017. To pomeni sedem let. Človek se potem vpraša, ali imam res živce za to? Veliko delavcev se vpraša, ali imam denar za to. Na koncu veliko delavcev to dvoje poveže in reče, eh, bom šel raje naprej. To je voda na mlin takšnim delodajalcem. Ta potem, ko pride nadzor ali inšpekcija, ali pa kakšna globa, počasi razmišlja, če se bo slučajno kaj naredilo, bom pač zamenjal ime firme in šel naprej z isto prakso.

Oblastniki se branijo, da je ta vlada zvišala minimalno plačo in naj bi še urejevala delovnopravna razmerja na način, da so v prid delojemalcem. Kakšen je vaš pogled na to?
Naj si sami pogledajo številke minimalnih plač v primerjavi z osnovnimi življenjskimi stroški. Naj pogledajo prag tveganja revščine. Kakšen je izračun minimalnih življenjskih stroškov. Pa se lahko pogovarjamo o tem, da je v Sloveniji zdaj težava minimalna plača. Mislim, da imamo veliko hujše težave: kar se tiče pogojev dela, kar se tiče ustvarjanja delovnih invalidov. O tem se sploh nihče ne pogovarja. Imamo cele generacije ustvarjanja delovnih invalidov. Med 45 in 55 let starosti je ogromno teh oseb, ki jih proizvajajo tisti delodajalci, ki jamrajo, da je temeljni problem minimalna plača.

Pravica do normalnih razmer za delo je del človekovih pravic. V uvodu smo videli, v katerih dejavnostih je največ kršitev. Hkrati je prav v teh dejavnostih množično zaposlovanje tujcev. Ti prihajajo iz za naše razmere dokaj netradicionalnih držav, vsaj v primerjavi recimo z našo zgodovino. Kako je v s človekovimi pravicami zanje? Ali tu obstajata dve vrsti človekovih pravic, za ljudi iz našega okolja in za tujce?
Ne, človekova pravica ni vezana na državljanstvo.

Govorim o dejanskem stanju.
Dejansko stanje bi moralo biti takšno. Dejansko stanje, kakršno je pa na terenu, je pa takšno, da veliko tujih delavcev zapolnjuje – kot rečejo delodajalci – kadrovske potrebe, ki jih v tem trenutku ali že nekaj časa ni. Potem padejo v delovno intenzivne panoge, v nižje ali nizko plačana dela z visoko intenzivnostjo. Padejo v 12-urne delovnike. Potem se res oblikuje neke vrste kastni sistem. Potrebujemo tuje delavce, ampak potem ti isti delavci prihajajo k nam in nam konkretno povedo, kaj pomeni zapolnjevanje teh področij, ki jih delodajalci tako obupno potrebujejo. Dajte ustrezno urediti delovne pogoje, dajte zvišati plače in potem se ne bomo pogovarjali o kakršnih koli kastnih sistemih.