Minister za šolstvo in šport je v odzivu na nedavno objavljeni članek Kapitan Zoki osvojil srca šolarjev, ki je nastal na podlagi ankete na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol, v kateri so učence spraševali, kdo med kandidati za župana oz. županjo Ljubljane bi bil najboljši kapitan ladje, dejal, da je v tem primeru šlo za politizacijo v času volilne kampanje in poudaril, da primer že proučujejo.

Zadevo bodo preučili, a za ukrepanje ni pravih orodij
Kot je pojasnil Lukšič, bo ravnatelj šole napisal poročilo, ministrstvo pa bo pregledalo, kaj se je zgodilo in kdo je za to odgovoren. A pri ukrepanju zoper ravnatelja ali učitelja v takih primerih je ministrstvo sorazmerno brez pravih orodij, opozarja minister.

V skladu z zakonom je namreč ravnatelj odgovoren, da povabi oz. dovoli v šolo med drugim tudi novinarje. Prav zato bodo tudi na sistemski ravni preverili, ali je potrebno, da za tovrstne primere predvidijo postopek, ki za odpoklic ali obravnavo ravnatelja ni vezan le na pristojnost sveta šole.

Politizacija šolstva vse pogostejša
Ob tem pa šolski minister opozarja, da omenjeni članek še zdaleč ni edini primer politizacije v šolstvu. Med drugim so bili na ministrstvu opozorjeni, da nekatere stranke prostore šol uporabljajo za svoja zborovanja in tudi, da nekateri vodje zavoda za šolstvo nastopajo v imenu stranke. Lukšič kot sporen izpostavlja še primer, ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti priredila razpravo o šolstvu, a tam sodelujejo le predstavniki ene stranke.

Etično je, da se otrok ne uporablja v politične namene
Lukšič sicer pravi, da politiziranje zagovarja, a tedaj, ko gre za utrjevanje državljanskih in državotvornih vrednot. Ko gre za strankarsko navijaštvo, pa je to težava in se to na Slovenskem v takem obsegu nikoli ni dogajalo, je še dejal minister in ob tem spomnil tudi na etično stališče, v skladu s katerim se otrok za politične namene ne uporablja. To, kar se je zgodilo, je kršitev moralne norme, ki se je v Sloveniji že utrdila, je prepričan Lukšič. Kako se takih primerov lotiti, pa je po njegovem mnenju tudi vprašanje medijske politike.