njihovo uporabo urediti tudi zakonsko.

Posledice močnih nalivov v noči s torka na sredo so najbolj prizadeli osrednji del Slovenije. Jugozahodni del Ljubljane je bil ponovno pod vodo, kot leta 2014. Kako obsežne so bile tokratne poplave na Viču in Vrhovcih, se je lahko videlo na precej atraktivnih zračnih posnetkih, katerih avtor je snemalec TV Slovenija Ergyn Žječi.

Posnetki pa niso bili narejeni iz helikopterja, kot je morda kdo pomislil, temveč z majhnim quadrikopterjem, letalno napravo, ki je nedavno zaslovela na nogometni tekmi med Srbijo in Albanijo, ko je s privezano zastavo z upodobitvijo "velike Albanije" priletela na stadion Partizana in posledično zanetila nered, ki so se končali s prekinitvijo tekme.

Quadrikopter Phantom 2, s katerim je Žječi posnel tokratne poplave je vsaj na videz nekoliko bolj sofisticirana različica beograjskega "vsiljivca". Opremljen je z zmogljivo miniaturno kamero Go Pro, ki je priljubljena tako pri ljubiteljskih kot profesionalnih snemalcih, predvsem za prikaz športnih podvigov (kamero Go Pro je imel denimo na svoji čeladi ob smučarski nesreči nameščeno tudi Michael Schumacher in prav kamera naj bi ob padcu povzročila hude poškodbe njegove glave).

Žječi je na idejo, da bi lahko posnel obsežnost poplav iz zraka, prišel ob prvih informacijah o poplavljanju Gradaščice na Viču. Odpravil se je v bližino Dolgega mostu, kjer so iz poslovnih stavb ob Tržaški cesti že evakuirali zaposlene. "Vedno preverim lokacijo, kje se lahko varno vzdigneš, da v okolici ni dreves, električnih in drugih žic ali ljudi," razlaga in dodaja, da upravljanje tovrstne naprave zahteva pravi protokol priprav na polet.

Sam najprej pregleda lokacijo, naredi načrt letenja, kje je varno pristati in vzleteti. Prav tako je treba oceniti vremenske razmere, saj na upravljanje letalne naprave vplivajo številni dejavniki. Strmoglavljanje quadrikopterja, kot je njegov, ki z vso opremo vred stane nekaj več kot 2000 evrov, je lahko precej "boleče" za lastnika in morda tudi za kakšnega mimoidočega, če bi padel na nepravem mestu.

"Zato se izogibam letenju nad ljudmi, v urbanih okoljih, obljudenih krajih, najraje imam barje ali morje, ali pa snemam v času, ko je v okolici prisotnih malo ljudi," še pravi Žječi. Iz lastnih izkušenj namreč ve, da upravljanje tovrstne naprave izjemno privablja radovedneže, ki mu venomer postavljajo ena in ista vprašanja ali pa skušajo videti sliko na LCD-prikazovalniku na upravljalniku.

Da bi zadovoljil radovedneže in da bi ga čim manj motili, si je omislil posebno majico, kjer ima na hrbtu izpisano, kako visoko gre njegov Phantom (tudi do več 100 metrov o. p.), kako daleč, koliko stane ...

Prav vedno večja cenovna dostopnost tovrstnih letalnih naprav, ki se jih lahko že za nekaj deset ali sto evrov nabavi v trgovskih centrih in se jih lahko upravlja celo z mobilnimi telefoni ali tablicami, pa povzroča številne pomisleke, ali ne bi veljajo uporabo tovrstnih naprav nekako zakonsko regulirati, preden pride do nevšečnosti. Nenazadnje so se v nekaterih državah že zgodile manjše nesreče, ko so tovrstne naprave strmoglavile med množico in je prišlo do lažjih poškodb. Varuhi zasebnosti pa tudi opozarjajo na morebitne kršitve oz. vdore v zasebnost ob snemanju iz zraka.

Slovenska siva cona
Nekatere evropske in tudi druge države so že zakonsko uredile uporabo tovrstnih letalnih naprav, medtem pa v Sloveniji še vedno vlada siva cona. Na agenciji za civilno letalstvo so na naše vprašanje, ali obstaja kakšen pravilnik glede uporaba majhnih letalnih naprav, najprej odgovorili, da letenje z njimi ureja pravilnik o ultralahkih letalnih napravah. Omenjeni pravilnik sicer res omenja letenje z brezpilotnimi napravami, vendar je bolj namenjen tistim, ki se ukvarjajo z letenjem z motornimi zmaji ali Pipistrelovimi mojstrovinami. Pravilnik namreč predpisuje vpis plovil v register, ateste, zavarovanja ...

Vse to naj bi bilo treba za kak sto evrov vreden quadrikopter, nabavljen v diskontni trgovini? Ali to drži, smo povprašali modelarje na Mestni zvezi društev za tehnično kulturo Ljubljana, kjer pa so nam pojasnili, da ne vedo, da bi za letalske modele obstajal kakšen poseben pravilnik. Zaradi večkrat neustreznih razmer v Sloveniji večkrat odhajajo v tujino, kjer je letalsko modelarstvo precej bolj razvito, vendar tudi tam ne veljajo kakšne posebne zakonske omejitve.

Agencijo za letalstvo smo seznanili z odgovorom modelarjev in so nato natančneje navedli, da pravilnik navaja pogoje za uporabo in vzdrževanje zrakoplovov brez posadke z operativno maso, ki ne presega 150 kg, razen "modelov, ki ne ogrožajo varnosti letenja".

Pobuda informacijskega pooblaščenca
"Modeli, ki ne ogrožajo varnosti letenja," so torej v nekakšni sivi coni. Zanimivo pa je, da najnovejša pobuda za njihovo zakonsko ureditev ni prišla iz agencije za civilno letalstvo ali iz vrst varuhov reda in miru, temveč iz urada informacijske pooblaščenke.

"Pravočasna priprava omenjenih pravnih podlag je nujna, po eni strani zaradi nenadzorovane uporabe brezpilotnih letalnikov, ki predstavlja posege v pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti, prav tako pa nas tudi kot državljane skrbijo varnostni vidiki. Trenutno namreč lahko te naprave nad gosto naseljenimi območji uporablja kdorkoli, morebitna nesreča pa bi lahko imela zelo daljnosežne posledice in bi zavrla številne koristne uporabe brezpilotnih letalnikov ob ustreznem upoštevanju temeljnih človekovih pravic," je v pozivu med drugim zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

V EU se sicer pripravlja enotna zakonodaja za brezpilotne letalnike, vendar - kot pravi Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke - le za brezpilotne letalnike nad 150 kg, medtem ko bodo pravila za uporabo lažjih ostala v pristojnosti držav članic.

"Pogoje za rabo brezpilotnih letalnikov države različno urejajo, praviloma brezpilotne letalnike razvrščajo v različne kategorije glede na težo letalnika (npr. do 5, 5-25 in nad 25 kg), glede na področje letenja (nenaseljeno, redko naseljeno, naseljeno, gosto naseljeno) ter druge kriterije, kot so: kakšna je oddaljenost operaterja, ali obstaja vidni stik operaterja z letalnikom ipd. Temu ustrezno se zaostrujejo zahteve in pogoji," pravi Tomšič.

Po podatkih urada informacijske pooblaščenke je uporaba brezpilotnih letalnikov že urejena denimo v sosednji Avstriji, kjer letalnike obravnavajo glede na težo in področje letenja, izdajajo se certifikati za operaterje, brezpilotne letalnike je treba registrirati, dovoljenja se podaljšujejo na 2 leti ...

"Zakonodaja o rabi brezpilotnih letalnikov bi morala upoštevati vidike varstva osebnih podatkov. Med te prav gotovo sodi načelo zakonitosti in poštenosti obdelave osebnih podatkov – posamezniki imamo pravico vedeti, kdo obdeluje naše osebne podatke in s kakšnim namenom, zato bi morali poiskati rešitve glede označevanje uporabe brezpilotnih letalnikov. Ena od možnosti je posebno spletno mesto ali mobilna aplikacija, kjer se da razbrati, kdo, kdaj in na katerem področju ter s kakšnim namenom zajema podatke (če gre za osebne podatke)," dodaja Tomšič.

Glede vprašanja zakonitosti pa je po njegovih besedah treba oblikovati merila za dopustnost uporabe, oblikovati rešitve glede morebitne registracije ter izdaje dovoljenj za uporabo brezpilotnih letalnikov ter določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki upravljajo letalnike.

"Rešitve bi morale upoštevati izkušnje drugih držav ter tveganja, ki so prisotna v različnih okoliščinah (npr. uporaba v nenaseljenih ali v gosto naseljenih področjih). Uporaba brezpilotnih letalnikov s strani represivnih organov pa terja posebno presojo sorazmernosti ter presojo vplivov na temeljne človekove pravice, ureditev pa bo verjetno predmet področne zakonodaje teh organov. Pooblaščenec je tudi za te primere pripravil smernice, ki omogočajo izvedbo omenjenih presoj - Smernice o presoji vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil," še opozarja namestnik informacijske pooblaščenke.

Regulacija komercialne uporabe
Številne evropske pa tudi druge države večinoma dopuščajo nekomercialno letenje brez posebnih omejitev. Ponekod je kazensko sankcionirano le letenje nad prometnicami, nad množicami ljudi ali v bližini letališč, vojaških objektov ... Na drugi strani pa je pridobitniška dejavnost podvržena številnim regulativam, saj so potrebna številna dovoljenja, registracije, izpiti ali licence pilotov. Tudi v Sloveniji se na spletu že pojavljajo številne komercialne ponudbe za snemanje iz zraka, s precej večjimi kot dražjimi napravami, kot jo premore snemalec TV Slovenija. V Nemčiji pa državna pošta namerava multikopterje (ime dobijo glede na število motorjev, quadrikopterji, hexakopterji, oktakopterji ...) uporabiti za dostavo pošiljk (sprva le zdravil) na manj obljudene nemške severno morske otoke.

Z nujnostjo zakonske ureditve letenja s tovrstnimi letalniki se strinjata tako Žječi kot tudi eden najstarejših slovenskih trgovcev z modelarsko opremo Janez Nebec, ki pravi, da večje varnostno tveganje predstavljajo ceneni modeli, saj lastniki naprav, ki so vredne več tisoč evrov, zelo pazijo, kako, kje in kako letijo z njimi, da jih ne bi kakorkoli poškodovali.

Nebec prav tako meni, da so precej prazni strahovi, da bi bili zaradi možnost snemanja iz zraka možni večji vdori v zasebnost, saj za takšno snemanje veljajo enaka pravila kot veljajo na tleh, kjer je določeno, kaj se sme snemati in kaj je morebiten poseg v zasebnost.

Nova slovenska zakonodaja na tem področju pa bi morala predvsem urediti profesionalno uporabo tovrstnih letalnih naprav, saj v tem primeru ne gre več zgolj za konjiček. „V novem zakonu bi moralo biti tudi izrecno zapisano, kje modelarji sploh lahko letijo," še poudarja Nebec, ki meni, da je to področje treba čim prej urediti. Nenazadnje povpraševanje po letalnih napravah narašča, morebitna nesreča pa bi povzročila, vsaj glede na reakcije ob takšnih primerih, precej drastične zahteve javnosti, tudi po prepovedi ali omejitvi prodaje multikopterjev, ki postajajo vedno bolj učinkoviti pri izpolnjevanju številnih nalog.