Mark Boris Andrijanič, ki prihaja iz kvote NSi-ja, je takoj po glasovanju prisegel pred DZ-jem in na kratko nagovoril poslanke in poslance. "Vašega glasu proti ne štejem kot glas proti digitalizaciji in Sloveniji, ki je odprta v prihodnost in razvoj," je dejal in poudaril, da si bo prizadeval, da digitalizacija postane nacionalna prioriteta in projekt, ki združuje ne samo celotno družbo, ampak tudi celotno politiko. "Vem, da to ne bo lahko, ampak sam vidim digitalizacijo kot ekipni šport, v katerem Slovenija lahko zmaga samo, če igramo skupaj," je dejal novi minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo.

Na položaj je Andrijaniča predlagal premier Janez Janša, ki je pojasnil, da bosta njegovi nalogi vodenje novoustanovljene vladne službe in koordinacija dejavnosti na področju digitalne preobrazbe znotraj vlade. Janša je spomnil, da je Evropska komisija pred kratkim potrdila slovenski program za okrevanje in odpornost, znotraj katerega bo naša država v prihodnjih mesecih in letih dobila znatna sredstva za digitalno preobrazbo. "To je ključen razlog za to, da manj kot leto do konca mandata uvajamo to koordinacijo," je dejal. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da pri digitalni preobrazbi Slovenije nismo bili ravno uspešni.

Janša je dejal, da približno polovica državljanov misli, da tehnologija lahko pospešuje razvoj, polovica pa misli obratno, zato je Slovenija na lestvici digitalnega indeksa pod evropskim povprečjem, le slabih pet odstotkov vseh upravnih storitev se opravi elektronsko. Srečujemo se z velikim pomanjkanjem kadra za področje informacijske tehnologije, otežena je izvedba postopkov na sodobnih napravah zaradi zapletene zakonodaje, je potrebo po imenovanju 17. ministra v svoji vladi orisal Janša. Poslance je pozval k podpori kandidatu in odzvalo se jih je 45. Proti je glasovalo 44 od 89 navzočih poslancev.

Poleg koalicijskih poslancev so Andrijaniča podprli tudi poslanci SNS-a, narodnosti in dva poslanca DeSUS-a. Poslanec DeSUS-a Robert Polnar je glasoval proti, prav tako poslanci strank LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezane poslanske skupine.

Za koalicijo imenovanje pokazatelj zadostne podpore za nadaljnje delo vlade

Andrijanič se je v izjavi novinarjem v DZ-ju zahvalil NSi-ju za priložnost, da so ga sprejeli kot zunanjega strokovnjaka. Verjame, da bodo odlično sodelovali. "Veseli smo, da smo danes dobili novega ministra, ki se bo pridružil vladi in s tem ministrski ekipi NSi-ja, da bomo lahko večje rezultate dosegli tudi na področju digitalizacije in da bo koordinacija ministrstev na tem področju še boljša," je pa je novinarjem v DZ-ju dejal predsednik NSi-ja Matej Tonin.

Po nedeljskem referendumu, ko so volivci prepričljivo zavrnili vladno novelo zakona o vodah, Tonin verjame, da se strasti počasi umirjajo. Tonin je spomnil, da je vlada Janeza Janše manjšinska in zato za različne zakone potrebujejo podporo opozicije. "Tu se vedno opozicija loči na konstruktiven in destruktiven del. Danes smo s konstruktivnim delom opozicije lahko izvolili ministra, da vlada lahko nemoteno deluje naprej," je dejal Tonin.

Premier Janez Janša je Andrijaniču čestital na Twitterju in mu zaželel dobrodošlico v vladni ekipi. Je pa spomnil tudi na pritiske na poslance. Na pritiske "z vseh koncev", kako bo glasoval, je namreč v obrazložitvi glasu opozoril vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša in napovedal podporo imenovanju ministra. "Ustava neposredno varuje svobodno odločanje poslancev. Kazenski zakonik grožnje poslancem obravnava kot kaznivo dejanje. Upam, da policija in tožilstvo spodnjega dokaza ne bosta spregledala," je navedel Janša in pripel izjavo Jurše na seji DZ-ja.

Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je v izjavi po seji DZ-ja spomnil, da je glasovanje v demokraciji pač glavni pokazatelj tega, kaj se lahko stori in česa ne. Potrditev ministra je signal, da koalicija še vedno deluje, meni Krivec. Ključni glasovalni del je bil po njegovem mnenju izpolnjen, s tem pa tudi stabilnost tako koalicije kot vlade. Z imenovanjem ministra so zadovoljni. Po besedah Krivca je to tudi olajšanje za vlado, saj da je resor digitalizacije trenutno zelo pomemben. Krivec glede na vse informacije meni, da je morebitna konstruktivna nezaupnica vladi, ki jo je v preteklih dneh znova omenjala opozicija, "misija, ki se ne bo izpolnila".

Tudi po mnenju SMC-ja so razmere z izvolitvijo novega ministra dodaten dokaz, da vlada lahko deluje tudi v prihodnje. "Zagotovo smo v šibkih razmerjih, tako za eno kot za drugo stran, kar pa daje poudarek predvsem demokraciji, torej pogovore in dogovore. To je tudi namen parlamenta," je po seji dejal vodja poslancev SMC-ja Gregor Perič. Kadar koli je ena od strani premočna, so po njegovih ocenah namreč tudi politike vlade ali DZ-ja bistveno drugačne kot takrat, ko je treba iskati ravnotežja. To v SMC-ju vidijo kot priložnost za Slovenijo, da se krepi demokratično zavedanje.

Del opozicije po izvolitvi oster do vlade in zlasti do DeSUS-a

Del opozicije po izvolitvi Andrijaniča za ministra opozarja na šibkost koalicije, ostri pa so zlasti do stranke DeSUS. Po mnenju predsednice SD-ja Tanje Fajon se je pokazalo, da bo DeSUS še naprej podpiral vlado. "Čas za spremembe še torej ni dozorel. Ampak pride. Če ne prej, na volitvah," je na Twitterju navedla Fajonova. Pred nekaj dnevi je namreč sporočila, da so glasovanja v tem tednu, zlasti o ministru, ključna. Predvsem je izpostavila odločitev DeSUS-a. Napovedala je, da bodo v opoziciji znova vložili konstruktivno nezaupnico, če jim bo uspelo zbrati 46 poslanskih podpisov.

V LMŠ-ju menijo, da so se poslanci DeSUS-a pokazali kot del koalicije. Se pa je v tem tednu po njihovih besedah pokazalo tudi, da vlada kljub temu nima stabilne večine in bo vsako pomembno glasovanje nepredvidljivo. "To pomeni, da se bosta jeseni tako vlada kot parlament ukvarjala predvsem sama s sabo, ne pa s težavami ljudi. Ljudje pa so nam v nedeljo na referendumu zelo jasno povedali, da je tega dovolj in da potrebujemo volitve," so po glasovanju navedli v stranki LMŠ. Do vodje poslancev DeSUS-a Jurše, ki je v obrazložitvi glasu opozoril na pritiske in napovedal podporo imenovanju ministra, je bila na Twitterju ostra poslanka LMŠ-ja Jerca Korče. "Ko poslanec jasno/javno pove, da mu v ospredju ni država, niti vsebina. Še korak dlje – vseeno mu je, kaj mislijo ljudje. To je novo dno parlamentarizma, ki je postal zgolj bleda senca, ujeta v zavetju oportunizma posameznih egov," je navedla.

Koordinator Levice Luka Mesec je v izjavi opozoril na nedeljski referendum, ki je pokazal, da koalicija nima več podpore med ljudmi. Koaliciji pa po njegovem mnenju usiha moč tudi v parlamentu. "Da bi si nekoliko popravili javni videz, so včeraj umaknili dva zanje bistvena zakona, zakon o nacionalnem demografskem skladu in novelo zakona o nalezljivih boleznih," je dejal. Današnjo izvolitev ministra pa vidi kot marketinško potezo vlade, ki je bila oblikovana tik pred zdajci. "Izvolili so ga zato, da bi popravili videz, da koalicija v parlamentu nima več moči, in šli na počitnice z neko zmago na papirju. A ta zmaga je bila 45 proti 44," je dodal. Po njegovih besedah je koalicijo rešil glas Jurše, ki da je bil "skomuniciran v zadnjem hipu". Kot meni, je to le potrdilo šibkost koalicije v DZ-ju. "Gre zgolj za poskus ustvarjanja videza trdnosti koalicije in naprednosti, saj pravijo, da so za digitalizacijo," dodaja Mesec. Ne verjame, da se bo koalicija do jeseni okrepila, prej pričakuje nasprotno, torej da se bo njena nemoč poglabljala.

"Levi blok, ki podpira ekstremno desno vlado. DeSUS je danes ponovno dokazal, da je najbolj sigurna 'koalicijska' stranka, ko manjšinska vlada pri ključnih glasovanjih (za ministra) potrebuje njihove glasove. Vse, samo da ne pride do volitev in da ohranjajo lastne stolčke," je bila na Twitterju ostra tudi predsednica SAB-a Alenka Bratušek.

Med razpravo opozorila o preusmerjanju pozornosti po referendumu

"Ne gre za nič drugega kot za željo, da Slovenija čim učinkoviteje porabi sredstva za digitalno transformacijo in da se povzpne visoko na lestvico digitalno razvitih evropskih držav," je glasove poslanske skupine SMC-ja za Andrijaničevo imenovanje pojasnil Dušan Verbič. Andrijaniča so podprli tudi poslanci SDS-a, SNS-a in NSi-ja, iz katere kvote prihaja.

"Kmečke pameti mu ne manjka," je dejal Zmago Jelinčič (SNS) in dodal, da je izredno sposoben mlad strokovnjak, kakršne potrebujemo. "Zato je smiselno, da ga potrdimo in v času do volitev naredimo marsikaj."

V opoziciji se strinjajo z izjemnim pomenom digitalizacije za prihodnost Slovenije, a večinoma menijo, da gre le za preusmerjanje pozornosti od neuspeha na nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah. "Zanimivo je, da smo za novega ministra izvedeli ravno takrat, ko je vlada doživela velik in odmeven fiasko na referendumu," je dejala Maša Kociper (SAB). Vladi se izteka rok trajanja in sama ne vidi prav nobenega razloga za imenovanje novega ministra.

Podobno meni Janja Sluga iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. "Gre za dimno zaveso, s katero želi predsednik vlade zakriti svoj poraz na nedeljskem referendumu in vršiti absoluten nadzor nad porabo sredstev za okrevanje po pandemiji," je dejala. Strinjala se je, da mora biti digitalni preboj Slovenije prioriteta, a nasprotuje političnim improvizacijam, saj ne novi minister in ne nova vladna služba nista odločilni pogoj za nadaljnje korake pri digitalizaciji.

Podporo so mu odrekli tudi v stranki LMŠ, katere poslanec Brane Golubovič je dejal, da Andrijanič ima nekatere dobre lastnosti, a to ne zadostuje za ministra. "Ne more dobiti naše podpore, kajti oseba, ki verjame v človekove pravice in svoboščine, ki spoštuje pravni red naše države, ki verjame v demokratična načela in javno dobro, si nikoli ne bi želela postati član te vlade," je dejal. Po njegovem mnenju ne potrebujemo novega ministra, pač pa predčasne volitve.

Ker je do konca mandata ostalo le še nekaj mesecev, se imenovanje novega ministra poslancu DeSUS-a Robertu Polnarju ne zdi smiselno. V poslanski skupini sicer niso imeli enotnega stališča, je povedal.

Poslanci Levice so opozarjali predvsem na Andrijaničevo zaposlitev v tehnološkem podjetju Uber. "Od tega, da nam lobisti pišejo zakonodajo, smo prišli do tega, da jih vlada Janeza Janše kar neposredno imenuje za ministre," je dejala Nataša Sukič. Strinjala se je, da potrebujemo digitalizacijo, tehnološki preboj, napredek, razvoj in delovna mesta z dodano vrednostjo. "A ne na način nehigienskega pajdaštva z lobisti tujih korporacij," je dejala. Andrijanič je sicer dopoldne na zaslišanju pred odborom za notranjo politiko zanikal, da bi kdaj lobiral za svojega dosedanjega delodajalca.

40 rešitev za digitalno četrto desetletje slovenske države

Andrijanič je pred imenovanjem kot ključni cilj, za katerega se bo zavzemal na mestu ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, poudaril v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi uresničiti čim več od prvih 40 rešitev za digitalizacijo, ki jih je strateški svet za digitalizacijo predstavil junija.

Strateški svet, v katerem je po Andrijaničevih besedah 47 izjemnih strokovnjakov z različnih področij, ki imajo bogate izkušnje iz tujine, je v prvi sveženj predlogov vključil rešitve za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. "Gre za 40 rešitev za četrto desetletje slovenske države, ki bo nedvomno digitalno," je dejal.

Med njimi je navedel ukrepe za državljane, kot so e-gradbeno dovoljenje, informativni izračun otroških dodatkov in davčni trajnik, kot tudi za podjetja – ti naj bi med drugim poenostavili poslovanje z državo in spodbudili nastajanje zagonskih podjetij in kroženje možganov.

Na področju zdravstva se bo lotil ukrepov, ki bodo s pomočjo naprednih tehnologij reševali življenja, skrajšali čakalne vrste in prihranili milijone pri javnem naročanju, na področju izobraževanja pa je napovedal uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Državljanom bi ponudil digitalni bon za pridobivanje e-veščin, je dodal.

Andrijanič želi tudi digitalizirati čim več notarskih storitev, da jih bo mogoče čim več opraviti na daljavo. Z olajšavami pri dohodnini pa bi v Slovenijo privabil strokovnjake za informacijsko tehnologijo. "Osredotočil se bom na praktične ukrepe, ki jih bodo državljani in podjetja občutili že kmalu," je obljubil Andrijanič, ki je prepričan, da bo uresničevanje vsakega od ukrepov zahtevalo intenzivno koordinacijo s pristojnimi ministrstvi. Prav to bo tudi naloga novoustanovljene vladne službe za digitalno preobrazbo, ki jo bo vodil.

"Voda nam na žalost teče v grlo in vsak teden šteje"

Andrijanič je tudi povedal, da Slovenija na področju digitalizacije žalostno zaostaja, in če se ne začnejo izvajati spremembe oz. pospeševati posodobitve države že danes, potem bomo zaostajali še bolj. "Voda nam na žalost teče v grlo in vsak teden šteje," je dejal in opozorilo podkrepil s številkami, da je leta 2019 vsak teden iz države v povprečju odšlo 314 ljudi. Da ustanavljamo vladno službo za digitalizacijo šele v letu 2021, sicer po njegovem mnenju več pove o nas kot pa o sami službi.

Večino ukrepov iz junija predstavljenega prvega svežnja ukrepov za digitalizacijo je po njegovem mnenju treba uresničiti že do pomladi 2022. Marca je, denimo, mogoče pričakovati e-gradbeno dovoljenje, prav tako davčni trajnik, informativni izračun otroških dodatkov verjetno že letos. Na področju elektronskega poslovanja z državo in spletnih upravnih rešitev nasploh je namreč veliko že narejenega, težava je le, da sistemi niso dobro povezani med seboj, hkrati pa veliko ljudi zanje sploh ne ve, je dejal.

V pripravi je tudi že drugi sveženj za digitalizacijo, je odgovoril na opozorila, da v prvem svežnju manjkajo ukrepi na številnih področjih, kot sta denimo energetika ali promet. Strateški svet za digitalizacijo ga bo predstavil septembra, v njem pa bodo v nasprotju s prvim svežnjem bolj sistemske in bolj sektorske rešitve. "Naše delo je komaj začeto, še zdaleč ni končano," je dejal.

Do kandidature za ministra zaposlen v podjetju Uber

Na položaj novega ministra brez listnice Andrijanič prihaja iz tehnološkega podjetja Uber, kjer se je zaposlil maja 2016. Do povabila za kandidaturo za ministra je bil v podjetju Uber zaposlen kot direktor za korporativne zadeve v srednji in vzhodni Evropi. Kot pravi, nikoli ni bil Uberjev lobist in tudi služba tam ga ne čaka.

Andrijanič, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, na Univerzi v Oxfordu pa je študiral mednarodne odnose in pridobil naziv Master of Public Policy, trdi, pa političnih ambicij nima. Kot je povedal, je soustanovil in vodil vrsto nevladnih organizacij, ki so si prizadevale za promocijo podjetništva in aktivnega državljanstva. Vzpostavil je tudi več strateških partnerstev z mesti in nevladnimi organizacijami na področju trajnostne mobilnosti, pametnih mest in digitalne transformacije ter kot govorec sodeloval na številnih mednarodnih konferencah o novih tehnologijah tako v EU kot ZDA.

Sodeloval je pri digitalni transformaciji Estonije, nekaj časa je bil v Bruslju, pred tem pa tudi v Washingtonu in Sierri Leone. Aprila letos je prevzel vodenje strateškega sveta za digitalizacijo pri vladi. Andrijanič je najmlajši od petih vnukov znanega novomeškega gospodarstvenika in farmacevta Borisa Andrijaniča, ki je bil oče farmacevtske družbe Krka in jo kot direktor vodil med letoma 1954 in 1984.