Predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl je v intervjuju za MMC razkril naslednje korake po uspešno zbranih podpisih za referendum o malem delu, spregovoril pa je tudi o ukrepih za ureditev študentskega dela in rešitve problematike zaposlovanja mladih.
Podpise za referendum vam je uspelo zbrati, kaj je vaš naslednji korak?
Naslednji korak je prav gotovo počakati na datum referenduma in nato z argumenti prepričati volivce, da je Zakon o malem delu napačna rešitev. Medtem se bomo udeleževali okroglih miz ter drugih javnih prireditev, ki bodo kakor koli povezane z ZMD-jem.

Kako komentirate mnenje, da delodajalci zaposlujejo študente, ker so cenejši, in zato pozneje mladi ne dobijo zaposlitve za nedoločen delovni čas?
Do neke mere se s to trditvijo strinjamo, vsi opozarjamo, da je študentsko delo preraslo svoje okvirje. Predvsem pa je to krivda države, ki tega ni želela korigirati, ker je študentsko delo reševalo težave na področju štipendiranja, pomanjkanja študentskih domov, slabe socialne politike in brezidejne politike zaposlovanja mladih.
Največjo težavo vidimo v tem, da bi z uveljavitvijo malega dela delodajalci raje kot za nedoločen čas zaposlovali male delavce, kar jim predlagani zakon dopušča. Vsekakor pa je absurdno, da z Zakonom o malem delu rešujemo anomalije na visokošolskem področju (predolg študij, nezaposljivost mladih, neurejenost obvezne prakse, ki bi povečala zaposljivost mladih in podobno).

Kakšne rešitve vi konkretno predlagate za ureditev področja študentskega dela in zaposlovanja mladih?
Najprej je treba zagotoviti študentom in dijakom socialne transferje na način, da bo vsak socialno ogrožen dijak ali študent lahko študiral brez kakršnega koli dela (niti študentsko delo niti malo delo ne sme biti rešitev), nadalje je treba urediti visokošolski sistem, ki je z bolonjsko reformo dolžino študija še podaljšal, hkrati pa je vprašljiva tudi kakovost nekega evropsko unificiranega programa.
Da bi študentsko delo bilo zopet začasno in občasno delo, je treba urediti tudi nadzor ter uvesti enotno evidenco vpisov na višješolske, srednješolske in univerzitetne študije.

Problem zaposlovanja mladih se je v zadnjih letih odmikal iz prvih vrst političnih programov. Danes imamo več kot 115.000 prijavljenih brezposelnih, številka raste, nihče pa ne ve, koliko je dejanska številka, vključujoč študente podiplomskih študijev in fiktivno vpisane študente. Dolgoročno za brezposelne malo delo ni nikakršna rešitev, ker se bodo delodajalci odločali za fleksibilne oblike dela, kar pa malo delo ali študentsko delo je.
Sami menimo, da je treba spodbujati razvoj novih podjetij, zagotoviti strokovno pomoč za »podjetniške inkubatorje«, ki so pri nas večinoma zgolj infrastrukturna pomoč, in ne inkubator v pravem pomenu te besede. Vsekakor je premalo sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi in delodajalci, ki prelagajo to breme drug na drugega. Premalo je spodbud za zaposlitve za nedoločen čas, kar pa posledično mlade pripelje do težjega osamosvajanja in demografskega problema.
Menimo, da je malo delo odmik od želene rešitve, predvsem v luči zaposlovanja za nedoločen čas. Ukrepi, kot je malo delo, spodbujajo k večanju razlik v družbi, kjer bogati postanejo še bolj bogati, revni pa še bolj revni. Neke vrste imperialistična ideja snovalcev zakona, ki so jo podprli tudi delodajalci (Gospodarska zbornica Slovenije).

Ste jih morda že spravili v pisno obliko in posredovali vladi?
Predloge, kako urediti študentsko delo, je predlagala že Študentska organizacija Slovenije, ki je večkrat svoje predloge posredovala Vladi Republike Slovenije. Ne moremo pa popravljati Zakona o malem delu, ki je konceptualno zgrešen zakon. Gibanje za dostojno delo in socialno družbo veliko energije že posveča tudi vprašanju zaposlovanja.
Na tem področju bomo v prihodnjih mesecih pripravili več akcij, ki bodo temeljile na dejstvih ljudi, ki se s težavami spoprijemajo, in ne z rešitvami iz »fotelja«, kakršne predstavljajo politični predstavniki. Prav tako bomo naše rešitve posredovali tako poslancem v državni zbor kot tudi pristojnemu ministrstvu.

Ali v vašem gibanju pripravljate še kakšno akcijo (na primer glede bolonjskega študija) ali je bilo to zgolj ad hoc organizacija?
Gibanje bo v prihodnosti dejavno predvsem na področju dela in sociale. Visokošolske tegobe so bolj domena Študentske organizacije Slovenije. V tem letu pripravljamo še nekaj akcij na področju delovne zakonodaje in nekaj socialnih projektov.
Vsekakor pa želimo v prihodnje pokazati, da nismo le organizacija, ki kritizira delo vlade, temveč želimo svojo dejavnost tudi projektno okrepiti. V ta namen se nam že pridružujejo posamezniki, ki si želijo dostojnega dela in socialne družbe.

Omenili ste, da so študentski klubi plačevali za zbrane podpise. Morda veste, koliko denarja je šlo za ta namen in od kod vam te informacije?
Informacije, kateri klubi in koliko denarja je bilo porabljenega za zbiranje podpisov, žal nimamo, lahko pa zagotovimo, da je večina teh, ki so bili na terenu in pobirali podpise, to počela prostovoljno. Prav tako so vsi, ki so oddali podpis proti Zakonu o malem delu, to storili prostovoljno, kar je ključno pri vsej zadevi. Najbolje pa je, da te informacije preverite na posameznih študentskih klubih.