Finančno stanje je bistveno slabše, kot ga je prikazovalo prejšnje vodstvo, je na novinarski konferenci dejal predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić. "Po prevzemu funkcije sem ugotovil, da ta hiša že nekaj mesecev najema kredite za izplačilo plač, v nekaj dneh sem moral tudi sam podpisati nov kredit za 4,7 milijona evrov, da bo ta hiša imela za plače." Martić je ob tem dodal, da je RTV v katastrofalnem finančnem stanju.

Pojasnil je tudi, da primopredaje poslov od prejšnjega vodstva RTV Slovenija, ki ga je kot generalni direktor vodil Andrej Grah Whatmough, ni bilo. "Pisarna je bila zaklenjena, tajnici so vzeli ključ, v pisarno smo morali komisijsko vdreti. Pričakalo nas je na stotine neplačanih računov in nepodpisanih pogodb. Prejšnje vodstvo je zadnjih mesecev zadrževalo dokumente. Verjetno zato, da bi bilo poslovanje videti boljše, kot je bilo, a tudi, da bi bilo nam težje." Po Martićevih besedah so številni vodje enot prenehali pošiljati račune in pogodbe, zato so še nekaj tednov po tem, ko je nova uprava nastopila mandat, še vedno prihajale pogodbe in že zapadli računi iz meseca junija.

Na vprašanje, ali je zaradi slabega finančnega stanja predvidena kakršna koli reorganizacija na RTV Slovenija, je Martić odgovoril, da je RTV zakonsko dolžna opravljati nekatere dejavnosti, ki jih ne more spreminjati. Ima pa novo vodstvo na voljo šest mesecev za spremembo statuta. Imenovana je že komisija za spremembo statuta, ki bo obravnavala tudi možnost združevanja dveh ločenih informativnih programov na Televiziji Slovenija, enega na prvem in drugega na drugem programu, kot si ju je zamislilo staro vodstvo. "Nihče ni izgubil službe, nihče ni ogrožen, vsi, ki so pripravljeni delati, so dobrodošli. Ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, je premalo, in ne preveč," je dejal Martić.

Predsednik uprave je prav tako že obiskal ministrstvo za kulturo in ministrstvo za javno upravo, kjer so se pogovarjali o pridobivanju sredstev za vzdržno poslovanje RTV-ja. "Žal so se nato zgodile poplave, zato zdaj čakamo na vlado oz. ministrstvi, da sprejmeta odločitev. Ne o tem, ali bosta pomagala, ker glede tega ni nobene dileme." Dodal je, da pogajanja ne gredo v smeri zvišanja prispevka oziroma da mora o tem odločiti vlada. "V zakonu je zapisano, da je obveznost vlade, da financira nekatere naše dejavnosti, ena od teh so npr. programi za narodnostne manjšine. Rešitve iščemo na področjih, ki so zaveza vlade, da jih financira."

Martić je na kratko tudi odgovoril na vprašanje, ali nova uprava razmišlja o kazenskem pregonu prejšnjega vodstva. Dejal je, da je trenutna prioriteta vodstva krpanje finančne luknje in da stanje v zavodu preiskuje Računsko sodišče.

Polona Fijavž o menjavah voditeljev: Za nekatere so se spremembe morda zgodile prehitro

Svoje nedavne odločitve je na novinarski konferenci predstavila tudi vršilka dolžnosti odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija Polona Fijavž, ki je vodenje uredništva prevzela 19. septembra. Predtem je bila devet let dopisnica iz Nemčije. "Ob vrnitvi v informativni program se je izkazalo, da so razmere tukaj bistveno slabše, kot sem si lahko sploh predstavljala od tako daleč," je dejala.

Opozorila je na kadrovsko pomanjkanje v informativnem programu, ki je bilo tudi posledica zdravstvenih težav številnih sodelavcev, o katerih se v preteklosti ni pisalo in na katerih težave se ni nihče odzval. "Ob prevzemu mandata oziroma vedejevstva bi lahko počakala na polni mandat oziroma na to, da to odgovorno funkcijo prevzame nekdo drug s polnim mandatom, ampak se mi to ni zdelo prav," je poudarila. Za to je, kot je dejala, skupaj z uredniško ekipo oblikovala voditeljsko in uredniško ekipo iz najbolj strokovnih in izkušenih novinarjev. "Za informativni program Televizije Slovenija je ta trenutek ključna verodostojnost, in ljudje, ki bodo odslej vodili osrednje informativne oddaje, jo po mojem mnenju imajo. Ob tem bi poudarila, da nikomur nismo prekinili pogodbe, vsi delo opravljajo skladno s svojo pogodbo. Sodelavci se lahko, tako kot vsi drugi novinarji, dokazujejo na novinarskem področju, da bodo to verodostojnost pridobili tudi pozneje," je pojasnila nekatere najbolj vidne zamenjave v zadnjem času. Osrednje informativne oddaje, kot so Odmevi in Dnevnik, so namreč v zadnjih tednih prenehali voditi Luka Svetina, Nejc Krevs in Valentina Plaskan. Igor Pirkovič ne vodi več oddaje Arena.

Polona Fijavž je dejala, da so se za nekatere ljudi te spremembe morda zgodile prehitro, sama pa meni, da bistveno prepozno. "Kar se tiče oddaje Arena, smo se odločili glede na profesionalne standarde, h katerim smo zavezani kot javni mediji, da je ta trenutek potrebna osvežitev te oddaje, tako uredniško kot vodstveno, in da je ta trenutek treba več pozornosti posvetiti poplavam in posledicam poplav. Ne bomo vas pustili na cedilu, smo obljubljali tudi gledalcem, in to poslanstvo zdaj skušamo skozi to oddajo s popolnimi informacijami, z več programskega časa, z možnostjo, da na njihove težave odgovarjajo neposredno odgovorni, in jih naslavljajo, tudi storili," je še pojasnila Polona Fijavž.

Tina Gruden Marucelj: Veliko povečanje zaposlenih s priznano večopravilnostjo

Vodja kadrovske službe Tina Gruden Marucelj je predstavila kadrovsko problematiko, ki vpliva na poslovanje RTV Slovenija. Opozorila je na veliko povečanje števila zaposlenih, ki jim je priznana večopravilnost. Od leta 2021, ko je imelo večopravilnost priznanih nekaj več kot 400 zaposlenih, jih je zdaj znaša precej več kot 500.

Naslednji finančni učinek, ki je povezan s kadrovsko problematiko, je priznan povečan obseg dela. Tega je do lanskega decembra imelo 23 ljudi, po tem času pa 88 ljudi, julija letos pa 63 ljudi. Povečan obseg dela sicer lahko pomeni tudi do 20 odstotkov višjo plačo, je opozorila Gruden Marucelj. RTV Slovenija ima največ izdatkov vezanih prav na stroške dela.

Saša Umek Knez: Razlogi za slabo finančno stanje

"Zadnji podatki, ki jih imamo, veljajo za obdobje januar–avgust. Prihodki so dosegli 90 milijonov in pol ter presegajo plan za 2,9 milijona, ampak to izključno iz naslova prodaje finančnih naložb (delnic), ki je bila realizirana. Poslovni prihodki so sicer realizirani 100-odstotno, vendar pri tem prihodki od oglaševanja zaostajajo za načrtom za okoli 800.000 evrov, kar pomeni, da ostali poslovni prihodki kompenzirajo ta izpad. Odhodki so bili realizirani v višini 96,8 milijona in so 3,6 milijona nad planom. Največ pri tem presegajo plan stroški dela redno zaposlenih, za 3,8 milijona, amortizacija za 300.000 evrov, variabilni in fiksni stroški pa za planom zaostajajo za okoli 800.000 evrov," je finančno stanje predstavila glavna finančnica RTV Slovenija Saša Umek Knez.

Dodala je, da je RTV tako v osmih mesecih dosegel presežek odhodkov nad prihodki, kar pomeni negativen rezultat za 6 milijonov 300 tisoč evrov. Če ne bi prodali delnic, pa bi bil ta rezultat negativen za devet milijonov evrov. RTV zato, kot je povedal že predsednik uprave, najema likvidnostna posojila na odpoklic. "Najeli smo jih v juliju, avgustu in zdaj v septembru. Vendar jih vsak mesec potem, po nakazilu trajnikov za RTV-prispevek, tudi v celoti vrnemo," je dodala.

O tem, kako vidi oceno poslovanja do konca leta, je Saša Umek Knez dejala, da naj bi bili prihodki realizirani v vrednosti okoli 133 milijonov, kar pomeni, da bi bili za šest milijonov nižji od načrtovanih. Odhodki pa naj bi načrt presegli za štiri milijone, kar pomeni, da bi končni rezultat od načrta odstopal deset milijonov, torej bi bil negativen v višini desetih milijonov. Dodala je, da je položaj še toliko bolj neugoden zaradi različnih odjav plačnikov RTV-prispevka, ne le zaradi poplav, ampak ker se medijska hiša še vedno srečuje z različnimi pozivi k neplačevanju. Slab položaj še poglablja zaostajanje prihodkov od oglaševanja, hkrati pa se oglašajo tudi številni dobavitelji, ki želijo, da se cene njihovih storitev uskladijo z rastjo inflacije.

Kaj je pripeljalo do položaja, v kateri je RTV Slovenija? "Prvi zunanji dejavnik je, da se višina RTV-prispevka že od leta 2012 ni spremenila in da je stopnja inflacije v tem obdobju 31-odstotna. Če bi se višina RTV-prispevka usklajevala s stopnjo rasti inflacije, bi imeli letos 30 milijonov evrov več prihodkov. Drugi dejavnik so dogovori med vlado Republike Slovenije in reprezentativnimi sindikati, ki so bili sklenjeni v letu 2018 in 2022. Ti so vrednost plačnih razredov povišali za okoli 17,5 odstotka, kar pomeni, da imamo v letu 2023 samo iz tega naslova za okoli 14 milijonov višje stroške dela, kot bi jih imeli, če teh dogovorov ne bi bilo. Hkrati pa so bile znotraj zavoda sprejete tudi številne odločitve, ki so tudi vplivale na rast stroškov dela. To so večopravilnost, različne nove pogodbe o zaposlitvi, različne nove zaposlitve in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Vse skupaj v letu 2023 po ocenah prispeva dodatne štiri milijone višje stroške dela," je povedala Saša Umek Knez.

Kako po novem deluje RTV Slovenija?

Aljoša Ivanovič iz pravne pisarne RTV Slovenija je pojasnil nov način delovanja RTV-ja. "RTV Slovenija vodi in upravlja uprava. Uprava je štiričlanska, mandat ima štiri leta. Zakon jasno določa, da uprava sprejema odločitve z večino glasov članov. Če člani glasujejo enako, je odločilen glas predsednika uprave. Na tej podlagi je bil izveden dopis pristojnosti uprave v sodni register, se pravi lahko RTV Slovenija zastopa predsednik uprave skupaj s še z enim članom oziroma trije člani uprave. Podrobneje bo način delovanja uprave odločil statut, ki ga za zdaj zaradi sprememb vodenja RTV-ja še nimamo. Ta bo odgovoril na marsikatero vprašanje bolj tehnične narave, na katero zakon še ni odločil. Trenutno je situacija odločanja jasna: se pravi, uprava odloča na sejah ali pri podpisovanju dokumentov, sklep je sprejet, ko zanj glasuje, se pod njega podpišeta predsednik in en član uprave oz. trije člani uprave," je razložil.

Pajek: Prejšnje vodstvo s svetom delavcev ni sodelovalo

Predsednik Sveta delavcev Robert Pajek je poudaril razliko med sodelovanjem s prejšnjo in zdajšnjo upravo. Medtem ko prejšnja ni kazala zanimanja za sodelovanje s svetom delavcev (imeli so samo eno redno in sedem izrednih sej), pa za zdaj kaže, da ima nova uprava za to nekaj več posluha. Tako sta se svet delavcev in uprava že sestala na redni seji in se dogovorila za redno sestajanje enkrat na mesec, pri čemer so že dorekli terminski načrt.

"V pogovoru z upravo smo tudi govorili o vzpostavitvi stalne arbitraže, ki je za nas zelo pomembna, kajti če nam uspe to uresničiti, pomeni, da bi lahko v primeru velikih in kočljivih problemov te reševali znotraj skupnih arbitrov znotraj RTV-ja brez uporabe sodišč. To se nam zdi zares izrednega pomena in tudi uprava je temu naklonjena. Res pa je to postopek, ki ni ad hoc, je precej dolgotrajen, ampak zares upamo na uspeh," je dodal Pajek.

Svet delavcev je bil tudi eden prvih, ki je bil seznanjen s finančnim stanjem medijske hiše. "Tukaj se moram strinjati s predsednikom uprave, da je finančno stanje alarmantno. Svet delavcev je že decembra 2022 opozoril na kreativno računovodstvo starega vodstva. Seveda se je staro vodstvo odzvalo, da nismo dovolj dobri strokovnjaki, da ne znamo brati finančnih izkazov, da jih rušimo zaradi političnih razlogov. Zdaj lahko rečem, da je vse, kar smo govorili, res. Številke so še premo sorazmerno večje, saj se je vsak mesec zadeva povečala," je še dodal.

Vodstvo RTV Slovenija je na novinarski konferenci predstavilo stanje zavoda, kakršno je bilo ob predaji. Od 16. avgusta namreč RTV Slovenija deluje pod novim vodstvom. Štiričlansko upravo sestavljajo predsednik uprave Zvezdan Martić, člana uprave Simon Kardum in Andrej Trček ter delavski direktor, tudi član uprave, Franci Pavšer.