Gorskim reševalcem se je v Kamniško-Savinjskih Alpah včeraj le uspelo prebiti do madžarskega pohodnika, ki se je ponesrečil že preteklo nedeljo. Mrtvega so našli več kot dva metra pod snegom na zelo zahtevnem terenu, približno 250 m nižje kot ponesrečeno sopohodnico, ki so jo sicer podhlajeno rešili že v ponedeljek. Reševanje so več dni onemogočale zahtevne vremenske razmere.

S podpredsednikom Planinske zveze Slovenije Martinom Šolarjem se je ob tej priložnosti pogovarjala voditeljica Elen Batista Štader.

Gorski reševalci so sporočili, da je šlo v tem primeru za eno najzahtevnejših reševalnih akcij letošnjega leta. Vremenske razmere so gotovo predstavljale veliko tveganje za same reševalce. Kako obsežna je bila ta akcija v primerjavi s prejšnjimi?

Najprej bi rad povedal, da Planinska zveza Slovenije partnersko sodeluje z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, predvsem na preventivnem področju. Izhajamo pravzaprav iz istega gnezda, če lahko rečem, planinci, reševalci, alpinisti. Natančne podatke imajo gorski reševalci, bila je pa res to ena najzahtevnejših in obsežnih akcij.

Število intervencij v gorah z leti narašča, verjetno tudi zato, ker je obiskovalcev vse več, pa tudi zato, ker nekateri ne upoštevajo osnovnih pravil. Kakšna je statistika, kakšen je trend?
Da, s tem se moram strinjati, ljudi v gorah je vedno več, trend reševalnih akcij na žalost narašča, na žalost tudi narašča odstotek reševalnih akcij za tujce. Doseg informiranja, preventive, ki ga izvajamo na Planinski zvezi Slovenije, je seveda na neki način omejen, hkrati bi rad poudaril zelo dobro akcijo Kako varno v gore, skupaj s Slovensko turistično organizacijo, Gorsko reševalno zvezo Slovenije, planinsko zvezo in pa gorskimi vodniki. Ne glede na ves trud vseeno ne dosežemo cilja, ki bi bil bolj premišljeno, postopno in odgovorno v gore.

Reševanj je vse več, ni jih vse manj, kajne?
Reševanj je vse več.

Je reševalcev dovolj?

Reševalcev je po naših podatkih dovolj, seveda pa na planinski zvezi popolnoma podpiramo ureditev statusa Gorske reševalne zveze Slovenije, da bi bilo njihovo delo kar se da čim učinkovitejše in pa podprto z vsem tistim, kar oni pravzaprav potrebujejo.

Prav gotovo predstavlja takšno reševanje, kot smo mu bili priča te dni, tudi velik strošek. Morda o strošku midva ne moreva točno govoriti, pa vendar, kakšno je vaše osebno mnenje ali mnenje vaše zveze? Bi moralo biti reševanje v gorah plačljivo?

V zadnjih letih je to vprašanje zelo pogosto, pojavlja se še posebej po takih akcijah, kot je bila zdajšnja, ko so bile angažirane štiri postaje Gorske reševalne zveze Slovenije, mnogo, mnogo reševalcev, helikopter in tako naprej. Planinska zveza Slovenije je pred kratkim sprejela uradno stališče do plačljivega reševanja. Želimo si, da bi reševanje za Slovence, ki se sicer krije iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ostalo tako, kot je, se pravi brezplačno, kajti vir za domače ljudi je na voljo. Želimo pa si, da bi glede na trend rasti reševanj tujcev bilo to nekako rešeno tudi za tujce. Treba je najti vir in pa način. In kot tretje – malomarnost je tista, ki bi jo po našem mnenju morali sankcionirati.