Boj proti nepoštenim in koruptivnim oblastnim praksam je tek na dolge proge, je pa tudi odgovornost vseh, ne samo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ali organov pregona, je na predstavitvi v predsedniški palači v uvodu izpostavila Martina Divjak. Posledice korupcije, kršitev integritete in nasprotja interesov namreč čutimo vsi v družbi. "Storitve so zaradi tega dražje, na položaje pridejo nekompetentni ljudje in podobno," je poudarila.

Da bi dodatno okrepili zaupanje javnosti v komisijo in dvignili zavedanje ljudi o pomenu kršitev integritete, nasprotja interesov in škodljivih posledic korupcije, Divjak v svojem programu strategije razvoja in dela KPK-ja med drugim načrtuje poenostavitev in okrepitev komuniciranja z javnostmi, nadaljevanje sodelovanja komisije s šolami in krepitev dela z mladimi ter intenzivno delo z uradniki. Le ti so namreč največkrat priča korupciji oziroma jo zaznajo, je poudarila.

"Uradniki so namreč tisti, ki ostajajo, funkcionarji pa se menjajo. Zato so uradniki pravi varuhi javnega interesa. Prepoznati morajo to odgovornost in se odzvati, ko je treba," je izpostavila.
Med načrti svojega dela je poudarila tudi krepitev komuniciranja z mediji in sodelovanja z nevladnimi organizacijami in gospodarstvom. Ob zunanjem zaupanju pa je pomembno tudi notranje zaupanje, torej občutek pripadnosti zaposlenih, je dodala.

"Po sprejetju zakona o zaščiti žvižgačev se je komisija reorganizirala. Poroča se, da se je posledično okrepilo tudi sodelovanje med posameznimi oddelki. To kohezivnost je treba še okrepiti in poskrbeti, da bosta nadzorna in preventivna funkcija komisije usklajeni in da bosta druga drugo podpirali, skratka delali z roko v roki," je naštela.

Posebno pozornost pa je po mnenju Divjak treba nameniti tudi motivaciji zaposlenih. Spodbujati je treba pozitivno vzdušje v ekipi, predvsem prek konstantnega prepoznavanja opravljenega dela in doseženih rezultatov, je poudarila. Divjak sicer meni, da komisija dobro opravlja svoje delo, kar navsezadnje kaže to, da "se komisijo trenutno napada tako z leve kot z desne", je izpostavila.

Obstoječi zakonski okvir KPK-ja je po mnenju Divjak "razmeroma dober", kljub temu pa so se v praksi po njenem mnenju pokazale pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba čim prej odpraviti. Pri tem je izpostavila ureditev instituta nezdružljivosti funkcij na enem mestu, zagotovitev pravne podlage za javne objave sprememb premoženja pri najvišjih funkcionarjih, določitev sankcij za kršitev integritete in ugotovljeno dejansko nasprotje interesov. "Podobno, kot je recimo to že določeno v zakonu o Slovenskem državnem holdingu," je izpostavila med drugim.

Martina Divjak je univerzitetna diplomirana pravnica s številnimi izkušnjami v nevladnem sektorju, kjer deluje že skoraj 20 let. Trenutno pa je vodja zagovorništva in namestnica direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Večji del njenega delovanja obsega vključevanje javnosti v procese odločanja in postopke javnega financiranja, to pa sta tudi področji, ki se tesno pokrivata z delom oziroma z različnimi instituti, ki sodijo v pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije, je v uvodu poudarila vodja kabineta predsednice republike Ula Tomaduz, ki je vodila javno predstavitev kandidatke.