V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da delodajalci za odpoved kolektivnih pogodb v gradbeni ter kemični in gumarski industriji nimajo nobene prave podlage. Tako je sekretar sindikata gradbenih delavcev pri ZSSS-ju Oskar Komac poudaril, da bi bilo bolje, če bi se delodajalci odločili za pogajanja o novi pogodbi.

"Z delodajalci bi se lahko uskladili"
Po njegovih besedah so delodajalci pogodbe odpovedali v prvi vrsti zaradi daljših odpovednih rokov za presežne delavce, kot jih določa nova zakonodaja. Toda po besedah Komaca bi se o tem lahko uskladili s sindikati. Sindikati bodo zdaj počakali na nov predlog delodajalcev, obenem pa bodo tudi sami pripravili svojega. Obenem v sindikatu že napovedujejo, da pri novih pogajanjih ne nameravajo popuščati, saj je že zadnja pogodba po mnenju sindikata vsebovala delodajalcem ugodne pogoje.

Delodajalci: Zaradi pogodb nekonkurenčni
Nasprotno pa menijo v Gospodarski zbornici Slovenije in Združenju delodajalcev Slovenije, kjer so prepričani, da je kolektivna pogodba za delodajalce prinašala preveliko breme. Opozarjajo namreč, da je v gradbeni industriji zaradi obstoječega sistema javnega naročanja v prednosti podjetje, ki ni obremenjeno z zahtevami iz kolektivne pogodbe in zato lahko na razpisih konkurira z nižjo ceno. Tako so v prednosti zlasti tuja podjetja.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, pa medtem verjame, da želijo delodajalci z zniževanjem delavskih pravic zvišati dobičke in zaradi pohlepa zlorabljajo krizo. Poleg tega se boji, da je namen odpovedi kolektivnih pogodb omejitev moči sindikatov na panožni ravni in prenos pogajanj na podjetniško raven, kjer so delavci v podrejenem položaju.

Sindikat ne bo privolil v krčenje pravic
Tudi sekretarka kemične, nekovinske in gumarske industrije Sonja Kos je prepričana, da je bila enostranska odpoved kolektivne pogodbe napačna poteza delodajalcev, zaradi katere se bodo pogajanja o novi samo še zavlekla. Nad nekaterimi predlogi delodajalcev pa so zgroženi, saj črtajo varovalke, katerih namen je določanje pravil in preprečevanje zlorab na področju razporejanja delovnega časa, organizacije dela, nadurnega dela, določanja koriščenja letnega dopusta.

To bo po besedah Kosove pomenilo tudi znaten poseg v plače, kjer po njenih navedbah delodajalci skušajo ukiniti izmenski dodatek, dodatek za delo v deljenem delovnem času, dodatek na dežurstvo, dodatek za težke pogoje dela in vplive okolja, jubilejne nagrade ter solidarnostne pomoči. Poleg tega želijo znižati dodatek za nočno delo, za nadure, za nedeljsko delo in praznike ter dodatek na delovno dobo.