Na slovenskem političnem prizorišču je nekako postala tradicija, da vladajoče koalicije nimajo posluha za zakonske predloge opozicije. Sedanja manjšinska vlada je skušala sodelovati z Levico, tako da bi v zameno za poslanske glasove podprla nekatere zamisli Levice. Vendar je bilo to sodelovanje kratkega veka, saj se je zapletlo že pri predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Še manj možnosti, da bodo uslišani, kot opozicijske stranke imajo navadni državljani. Ti lahko zberejo 5000 potrebnih podpisov in skušajo prepričati poslance, da potrdijo njihov zakonski predlog. Verjetno učinkovitejše orodje za neposredno državljansko demokracijo postaja spletna stran predlagam.vladi.si, ki je konec preteklega leta praznovala deset let obstoja (vladni urad za komuniciranje (UKOM) jo je vzpostavil novembra leta 2009).

Možnosti, da se bo vlada na podlagi državljanskega predloga odločila spremeniti zakonodajo, so resda minimalne. Vseeno pa so številni predlogi poslani pristojnim ministrstvom in vladnim uradom, ki nato razložijo, zakaj predlogi niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Kljub temu število državljanskih predlogov vladi, ki naj bi izboljšali slovenski vsakdan, narašča.

882 predlogov vladi

Po podatkih UKOM-a so v letu 2019 uporabniki predlagam.vladi.si poslali 882 predlogov, kar je največ po letu 2013, ko je navdušenje za sodelovanje začelo usihati. Med zadnjimi predlogi so denimo obdavčitev cerkvenih prihodkov, prepoved verig za pse, ukinitev gotovine, finančne spodbude za športno dejavnost prebivalstva ... Največ pobud pa je sicer povezanih s politiki, "islamizacijo", migracijami, Katoliško cerkvijo, prepovedjo 5G-omrežja ali glede plačevanja RTV-prispevka.

UKOM je lani pristojnim ministrstvom in vladnim službam poslal kar 310 predlogov, ki so med uporabniki predlagam.vladi.si prejeli zadostno podporo. Vladni uradniki so tako preučili in odgovarjali tudi denimo na take predloge, da bi z Avstrijo zamenjali Maribor za Celovec in okolico, ker predlagatelj pogosto "zasledi Štajerce, ki pišejo, da hočejo združitev z zgornjo Štajersko". Glede zamenjave mest pa naj bi v Sloveniji in Avstriji razpisali referendum.

Avtorju ideje so pojasnili, da v tem primeru ne gre za pristojnosti vlade, saj je za razpis referenduma pristojen državni zbor na zahtevo tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev.

Realizacija dveh predlogov

V mandatu vlade Marjana Šarca je po navedbah UKOM-a pozitiven odziv pristojnega organa prejelo sedem predlogov. Realizirana pa sta bila dva predloga. Eden izmed njiju je bila ponovna vzpostavitev primerjalnika za ponudbe elektrike in plina v Sloveniji.

Ministrstvo za infrastrukturo je z novelo energetskega zakona znova vzpostavilo pravno podlago, ki je regulatorju trga Agenciji za energijo za izvajanje monitoringa delovanja trgov elektrike in zemeljskega plina naložila izdelavo in vzdrževanje primerjalnika cen za gospodinjske in male poslovne odjemalce.

"Po informacijah agencije je primerjalnik stroškov oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom popolno funkcionalen od 19. 12. 2019, tako da zajema primerjavo cen za vse ponudbe gospodinjskega in malega poslovnega odjema ne glede na vrsto ponudbe (redni, akcijski cenik)," pojasnjujejo na UKOM-u.

Drug realiziran predlog so bila bolj transparentna javna naročila, tako da je javnosti na voljo trajen dostop do vseh ponudb in pogodb pri javnih naročilih, ki je bil pred tem omejen na 48 ur. Ministrstvo za javno upravo pa je lani februarja, kot navaja UKOM, zagotovilo, da dostop do informacij oziroma dokumentov ponudnikov ni več omejen, dokler naročnik v informacijskem sistemu javnega naročila ne zaključi. "Dostop je neomejen in ni vezan le na ponudnike, ki so oddali ponudbe, temveč je omogočen vsej javnosti," pravijo v UKOM-u.

Poleg omenjenih dveh realiziranih predlogov je bil uresničen tudi predlog, da bi smeti ob avtocestah in državnih cestah odstranjevali "v okviru javnih del in aktivacijskih dejavnosti za strukturno brezposelne". Katalog programov javnih del ima tako že vključeno pomoč pri urejanju in vzdrževanju javnih površin, občinskih in državnih cest, kamor lahko spada tudi čiščenje ob cestah.

Spisek nerealiziranih predlogov

Med predlogi, ki so jih pristojne vladne službe sprejele v obravnavo, vendar predlagane ideje še niso realizirane, je denimo ukinitev ognjemetov in pirotehnike ob novoletnih praznovanjih, vendar v tem primeru pirotehnike ne bi popolnoma prepovedali. Nov zakon o varstvu okolja naj bi zapovedoval možnost omejitve ognjemetov na območjih s čezmerno onesnaženim zrakom.

Na spisku nerealiziranih, vendar v preteklosti sprejetih predlogov pa so še sredstva za zatiranje naglavnih uši, odobritev bolniškega dopusta staršem, ki so z otrokom v bolnišnici, ekološke table za čisto okolje, opozorila o škodljivosti pitja na embalaži alkoholnih pijač, prepoved stav mlajšim od 18 let, črtanje diskriminacije žensk pri delu v rudnikih, uporaba računalnika pri pravniškem državnem izpitu in ponovna umestitev kajmaka v pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov.

Tri neuspešne pobude

Po navedbah UKOM-a pa jim treh sprejetih državljanskih pobud ni uspelo realizirati, in sicer prepovedi uporabe dišav pri delu z ljudmi v javni upravi, oblikovanja meril in ustreznega postopka za razrešitev župana ter uveljavitve nekaznovanosti in poravnave davčnih obveznosti kot pogoja za kandidiranje na volitvah.