Poročilo vodilne mednarodne nevladne organizacije glede svobode medijev Slovenijo med 195 državami uvršča med svobodne države, natančneje na 39. do 45. mesto. Med članicami Evropske unije si deli med 17. do 20. mestom.

Svoboda tiska je v Sloveniji zagotovljena z ustavo in oblasti jo v praksi načeloma izvajajo, je zapisano v poročilu. Poročilo je kritično do delovne zakonodaje, saj ta ne vključuje svobodnih novinarjev, zaradi česar so ti bolj izpostavljeni pritiskom lastnikov medijev.

Ob tem opozarja na medijsko izpostavljenost posrednemu vplivu gospodarstva in politike. V nekaj primerih so predstavniki vlade odkrito kritizirali predstavnike medijev kot politično opozicijo. Problematični so tudi lastniški deleži, ki jih imajo v večjih slovenskih medijskih hišah podjetja v (posredni) lasti države, so zapisali analitiki.

Novi zakon o RTV Slovenija je označen kot "kontroverzen", ker skrbi za večji vpliv oblasti na delo in vsebine javne radiotelevizije.

Najbolje Finska in Islandija, najslabše Severna Koreja
Poročilo, ki ga organizacija izdaja že od leta 1980, točkuje svobodo medijev na lestvici od 1 do 100, pri čemer manj zbranih točk pomeni boljši rezultat. Slovenija je zbrala skupno 21 točk - 5 za pravno ureditev, 9 za vpliv politike in 7 za gospodarsko osnovo, kar je eno točko slabše od leta 2006. Slovenija si deli 39. do 45. mesto skupaj z Avstralijo, Avstrijo, Belizejem, Francijo, Madžarsko in Japonsko.

Najmanj točk (7) in s tem najboljši izid sta si zagotovili Finska in Islandija, medtem ko se je najslabše odrezala Severna Koreja, ki je zbrala 97 od 100 možnih točk. Poročilo v splošnem opozarja na upad svetovne medijske svobode, smernica pa je še posebej opazna v Aziji, državah nekdanje Sovjetske zveze in latinskoameriških državah. Analitiki so opozorili tudi na vse večjo cenzuro svetovnega spleta.

Izmed 195 držav v raziskavi je 74 držav dobilo oceno "svobodne", 58 "delno svobodne", 63 pa "nesvobodne". Od držav EU-ja sta "delno svobodni" le najnovejši članici, Romunija in Bolgarija.