Predstavniki organizacij s področja kmetijstva so po dobrih dveh tednih opustili pogajanja z vlado. Moti jih marsikaj, še najbolj pa novi predlog zakona o živalih, ki po njihovem mnenju aktivistom omogoča "sprehajanje po hlevih". Ministrstvo po drugi strani pravi, da gre za nesporazum. Zaplet sta v Odmevih pojasnjevala predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Spraševala je Rosvita Pesek.

Sorodna novica Prihaja zakon o zaščiti živali, ki med drugim popolnoma prepoveduje privezovanje psov

Kaj vas najbolj moti pri predlogu zakona o zaščiti živali, tudi glede na to, da premier Golob pravi, da imajo druge države glede zaščite živali še strožje zakone kot mi?
Anton Medved: To ne drži. Nas zelo moti to, da bodo tako imenovani aktivisti s 40-urnim tečajem dobili pravico, da bodo hodili po naših hlevih. Tega nima nobena evropska niti svetovna država in mi se s tem nikakor ne strinjamo zaradi biovarnosti, pa tudi zaradi vznemirjanja. Kajti vemo, da kmet, ki dobro, vestno ravna z živalmi, tega ne more dopustiti.

Kako to, da kmetje niso bili eden pomembnih ali celo ključnih sogovornikov pri zakonu o živalih, saj imajo oni z živalmi največ opravka? Tak zakon ne bi smel iti mimo njih.
Irena Šinko: Zakon so pripravljali v poslanski skupini. Poslanske skupine so tiste, ki so vložile predlog zakona, ministrstvo pa se bo do zakona opredelilo.

Ste se?
Irena Šinko: Se še nismo.

Ampak zakon je že v postopku, kajne?
Irena Šinko: Zakon je v postopku, ampak še ni v medresorskem usklajevanju.

Sorodna novica KGZS: Vladni predlog zakona o zaščiti živali popolnoma neprimeren

Pa vi vsaj pritrjujete tem argumentom kmetov, ki vas opozarjajo? Jih sprejemate? Boste njihove poglede uveljavili?
Irena Šinko: Kmetje dobro vedo, da njihova stališča uveljavljam in se tudi vedno borim za to. Ampak v tem primeru mislim, da gre za nerazumevanje. Kajti predlog zakona dejansko določa pooblaščence, svetovalce, ki bi dejansko lahko šli in svetovali, vendar pa na podlagi takšnega predloga zakona, kot je zdaj, nimajo nobene pravice, da bi lahko vstopali v hleve ali kar koli drugega. Lahko svetujejo, lahko pomagajo, lahko obvestijo inšpekcijo o kršitvah. V tem primeru mora inšpektor ukrepati in jim podati odgovor. V nobenem primeru pa v zakonu ni določeno, da bi se lahko sprehajali po hlevih oziroma kakor koli nadzirali kmete. Jasno je, da imajo to pravico edino veterinarski inšpektorji, ki lahko opravijo pregled hleva in ukrepajo ob morebitnih kršitvah.

Bi vas taka razlaga, kot jo je zdaj podala ministrica, zadovoljila?
Anton Medved: Nikakor ne. Kajti vemo, da je kmet zelo dobro nadziran. Enkrat na leto ima veterinarski pregled v hlevu, ki ga opravi strokovnjak veterinar ali veterinar, ki je potem inšpektor. Ti, ki pa bodo zdaj nadzirali, bodo vsekakor morali vstopiti v hlev, če bodo želeli kaj poslikati, kaj prijaviti, zaznati kakšno nepravilnost. Vse nepravilnosti, ki so se do zdaj pojavljale, kmetje strogo in a priori obsojamo. Vendar kmet, ki z živalmi dela, ki je plačan od tega dela, ve, da če je žival dobro oskrbovana, ga tudi dobro nagradi ali pri mleku ali pri mesu. Moti nas, da se slovenska stroka zdaj nikakor ni upoštevala. Menimo, da v Sloveniji imamo stroko in da je treba stroko v to vključiti. Če bo to obveljalo, bo to postala neka anomalija na terenu. Menim, da potem tudi civilna družba ne bo več zaupala policiji, da bodo po cesti ustavljali različna vozila ali pa ne bodo več zaupali sodstvu. Tega ne smemo dovoliti, kajti potem se bo zgodila anomalija v slovenski družbi.

Želim tri vaše ključne pripombe, zaradi katerih ste po 14 dneh prekinili pogajanja z vlado. Nam lahko konkretno poveste, na katerih področjih so se razmere v kmetijstvu poslabšale?
Anton Medved: Mi smo pred 14 dnevi podali protestnih 15 zahtev. Pričakovali smo, da bodo zdaj prišle rešitve. Pri Naturi 2000, pri pogojenosti, davku in tistem, kar nas najbolj moti: zakon, ki smo ga ravno imenovali. Mi kmetje ne zahtevamo dodatnega denarja, ne zahtevamo odstopa nobenih odgovornih. Zahtevamo enako pogoje, kot jih imajo evropski kmetje: španski, francoski, nemški, portugalski. V Sloveniji imamo kmetje samo osem arov zemlje na prebivalca in smo že omejeni, s temi ukrepi pa bomo še bolj.

Sorodna novica Kritike načrta kmetijske politike: premalo okoljski, ne odgovarja na izzive prehranske varnosti

Kmetje tudi pravijo, da se jim razmere ne poslabšujejo zaradi Bruslja, ampak zaradi Ljubljane. Kje ste jim najbolj stopili na prst?
Irena Šinko: Ne vem, da bi jim kje stopili na prst. Ko je ta vlada nastopila mandat, je bil dejansko strateški načrt skupne kmetijske politike v Bruslju in Bruselj je dal 240 pripomb. Strateški načrt je bilo treba izpogajati v zelo kratkem času: od junija do septembra. V tem času smo bili nenehno v stiku s komisijo in se pogajali. Pogajali smo se o režimih, o občutljivem travinju, pogojenosti, o vseh ukrepih, ki so bili takrat odprti.

Zakaj ti ukrepi zdaj niso bili predstavljeni kmetom in so ti po 14 dneh odšli?
Irena Šinko: Ti kmetje so v petek dobili pisno izhodišča, tako kot smo se dogovorili. Za danes je bil sklican sestanek. Na tem sestanku so bili jasno pripravljeni predlogi, na podlagi katerih bi se kmetom šlo naproti. Bila je omenjena pogojenost. Mi smo dejansko že v stiku z Evropsko komisijo, da bi v tistih primerih, kjer so težava določene zadeve iz pogojenosti, recimo kako bi uredili pokritost zaradi zelenjadnic, to lahko izboljšali že v tej spremembi strateškega načrta in da bi to veljalo že 1. januarja 2024. Vsi ti predlogi so še vedno na mizi. Mi jih bomo v četrtek poslali tudi predstavnikom kmetov. Če bodo želeli nadaljevati, se bomo pogajali naprej.

Sorodna novica Kmetje prekinili pogajanja z vlado. Golob: V ozadju je slutiti druge interese.

V čem je bistvo težave? Je bistvo v tem, da po vašem mnenju pogajanja potekajo prepočasi? Je v ozadju kaj drugega? Premier Golob je danes mimogrede namignil, da imate morebiti kakšne druge interese. Politične, seveda.
Anton Medved: To absolutno zavračamo. Politika, prejšnja in sedanja, je imela priložnost rešiti težave. Ker jih ni, smo kmetje vzeli stvar v roke. Tudi politiki nas kličejo, mi jih absolutno zavračamo, kajti če do zdaj niso tega naredili, bomo mi sami uredili. Mi smo v petek pričakovali, da bodo v gradivu podane rešitve. Ni bilo rešitev, bili so samo predlogi, kako se česa ne da. Tako se več ne gremo. Zahtevamo rešitve, ne pa omejitve. Omejitev je preveč, in če jih bo toliko ostalo v naših načrtih, potem mladi ne bodo več prevzemali kmetij. Kdo bo ta narod preživljal? V Sloveniji imamo samo 4,6 odstotka mladih prevzemnikov, v sosednji Avstriji jih imajo 22 odstotkov. Ali ni to dovolj dober znak, da je v Sloveniji nekaj narobe s kmetijsko politiko? Dajmo že enkrat narediti red. Dovolj je tega, da nas samo nekdo omejuje. Začnimo iskati rešitve.

Če smo prav razumeli, gre za prepočasnost?
Irena Šinko: Ne bi rekla, da gre za prepočasnost. Mi smo se za dinamiko dogovorili. Za danes smo bili dogovorjeni, da predstavimo rešitve. Saj akcija bo. Ampak v tistih primerih, kjer smo odvisni od Evropske komisije, moramo pač predloge dati na Evropsko komisijo. Kar zadeva območja režimov, je jasno dogovorjeno, da bomo najprej na Barju, potem na Planinskem polju ter nato na Goričkem vse režime pregledali in se potem na podlagi tega dogovorili, kaj lahko spremenimo. To ne gre z danes na jutri. Sodelavci zavoda za varstvo narave in kmetijske svetovalne službe bodo skupaj pogledali režime za posamezno kmetijo in potem lahko povemo, kakšna je rešitev.