Da je bila predstavitev Rudija Medveda, ki prihaja iz ministrske kvote LMŠ-ja, ustrezna, je ocenilo devet članov odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, nasprotno so presodili štirje.

Medved, ki ga je premier Marjan Šarec predlagal za ministra iz kvote LMŠ-ja po umiku kandidature Tugomirja Kodelje, je v uvodni besedi predstavil svoj pogled na delovanje javne uprave in vizijo delovanja ministrstva. Poudaril je, da je sam že vso svojo poklicno pot javni uslužbenec, javni sektor je kot novinar spremljal od zunaj, hkrati pa ga je izkusil tudi od znotraj.

Ko je postal direktor kulturnega centra, je prišel v neposreden stik z javno upravo. Vodil je tudi občinsko upravo, ves čas pa se je zavzemal, da je "ta vitka in čim bližje ljudem, da bi bila učinkovita, hitra, prijazna, kompetentna". "In moram reči, da nam je to v veliki meri uspelo," je povedal Medved, ki je uspeh pripisal predvsem strokovno usposobljeni ekipi ljudi, s katerimi je sodeloval. Zato ga boli "ta negativni odnos do javnega sektorja, ki se kar v nekih valovih permanentno pojavlja v javnosti, češ da je javni sektor breme te družbe parazitska tvorba, ki nič ne dela in ogromno stane, posebej pa se to dogaja, ko je govor o plačah". Medved je ob tem posebej poudaril, da je javni sektor v času krize prav tako plačal visok davek.

Je javni sektor v Sloveniji preobilen?
Dotaknil se je tudi očitkov, da je javni sektor v Sloveniji preobilen, in ob tem navedel podatek, da je bilo v javnem sektorju junija letos, če upoštevamo podatke, preračunane na ure polne zaposlitve, kar je tudi dejanski strošek dela, zaposlenih 168.000 ljudi, v državni upravi pa 30.632, kjer se od leta 2015 ta številka tako rekoč ni spremenila. "V zadnjem času se je število zaposlenih v javnem sektorju res povečalo, predvsem na račun zaposlovanja v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju, torej v storitvenem delu javnega sektorja," je poudaril Medved in dodal, da je Slovenija z nekaj manj kot petinskim deležem "krepko pod deležem Evropske unije, kar zadeva celotno zaposlenost v državi". "V Evropski uniji je ta delež skoraj četrtinski, po dejavnostih pa, razen izobraževanja, zaostajamo za evropskim povprečjem. Ob tem pa rast povprečnih plač v javnem sektorju zaostaja za rastjo plač v zasebnem sektorju," je spomnil Medved.

Ob tem je izpostavill, da če bi bil obseg javnih storitev manjši, bi bil lahko manjši tudi javni sektor, a to pomeni, da bi več dejavnosti opravljali v zasebnem sektorju. "A vsako storitev je na koncu treba plačati. Družbena odločitev v Sloveniji je, da bo te storitve opravljal javni sektor, in zato ne more biti pojmovan kot breme te družbe, saj za vse nas, za državljane in državljanke, za gospodarstvo in podjetništvo, opravlja nujno potrebne storitve. In s tem prav tako, to bi rad posebej poudaril, ustvarja dodano vrednost. V bruto družbenem proizvodu približno 16 odstotkov, kar ni tako malo," je podatke nanizal Medved.

Medved bi se boril proti zbirokratizirani javni upravi
Obregnil se je tudi ob očitke, da je v javnem sektorju zaposlena armada dobro plačanih in zaščitenih uradnikov, "ki ne delajo prav veliko, če pa že delajo, nam birokratsko grenijo življenja, so nekompetentni in do uporabnikov neprijazni". To po Medvedovem mnenju ne drži, saj gre za posploševanje. "Tudi kakšen obrtnik nam je kdaj kakšno storitev opravil slabo, pa nismo zato krivili celotne panoge, v kateri dela. Enako je v javni upravi," je ponazoril s primerom in dodal, da "ko se jezimo na ljudi v javni upravi, se ne zavedamo, da najpogosteje niso ničesar krivi, saj opravljajo delo po predpisih", v katerih sam vidi največjo težavo. "Težava je v absolutni prenormiranosti celotne naše družbe. Vse želimo urejati s predpisi, nato pa predpise spet urejamo s predpisi. Na koncu stvari tako zapletemo, da se javna uprava tudi sama več ne znajde v tej prenormiranosti." Medved rešitev vidi v "železnem zakonu javne uprave" - pripravi dobrih predpisov in poenostavitvi postopkov.

"Državljanom moramo ves čas dokazovati, da je javna uprava njihov servis, zato je moja vizija delovanja javne uprave pravzaprav popolnoma enaka kot vizija slehernega državljana, podjetnika, gospodarske družbe. Torej učinkovitost, zakonitost, transparentnost, kompetentnost, celovitost, prijaznost," je poudaril Medved.

Stroške bi se dalo znižati z digitalizacijo
"Do konca letošnjega leta bo v praksi začela delovati aplikacija Moped, ki bo ključno in osrednje orodje za elektronsko pripravo predpisov, vključno z ustrezno presojo posledic na različnih področjih," je povedal Medved. Navedel je tudi portal e-Demokracija, na katerem bo s svojimi predlogi lahko sodelovala tudi javnost, in spletno mesto Stop birokracija, ki je po Medvedovem mnenju med državljani premalo poznano, zato se tudi premalo uporablja. Napovedal je tudi centralizacijo storitev v javnem oblaku, povezovanje lokalnih baz podatkov ter skupno e-naročanje različnega blaga in storitev. Medved med drugim predlaga elektronsko identiteto v oblaku, kar pomeni, da bi vsak državljan ob polnoletnosti prejel osebno izkaznico s čipom.

Znižanja stroškov in povečanja udobja državljanov bi se Medved lotil z digitalizacijo: "Z večjo digitalizacijo se bodo javni uslužbenci bolj posvetili uporabnikom, tako bodo vsi zadovoljnejši."

Medved je opozoril tudi na slabosti enotnega sistema plač v javnem sektorju: "Anomalije so prisotne od uvedbe, tako na primer nagrajevanje delovne uspešnosti sploh ni zaživelo, z ZUJF-om je prišlo še znižanje plač, skratka javni sektor je dal svoj prispevek pri reševanju krize. Čeprav so bili skoraj vsi varčevalni ukrepi postopoma odpravljeni, anomalije še vedno ostajajo."

Kljub anomalijam enotni plačni sistem po njegovi oceni trenutno nima alternative, zato osnovnega koncepta plačnega sistema nimajo namena spreminjati, bo pa treba znotraj njega marsikaj reformirati.

Pogajanja s sindikati javnega sektorja se bodo začela takoj
Medved sicer o pogajanjih s sindikati javnega sektorja, ki ga čakajo, ni hotel podrobno govoriti, saj vlada še ni bila izvoljena, vseeno pa je sindikatom zagotovil, da se takoj sede za pogajalsko mizo: "Sam sem popolnoma prepričan, da bomo v dobrem dialogu dosegli tudi dogovor."

Na vprašanje poslanke SD-ja Bojane Muršič, ali se bo pogajal s posameznimi sindikati ali bo za pogajalsko mizo sedel z vsemi skupaj, je Medved odgovoril, da je želja vladne pogajalske skupine, da pogajanja potekajo za enotno pogajalsko mizo.

Tudi Evo Igrl iz vrst SDS-a je zanimalo, kako se bo Medved lotil pogajanj. Medved ji je zagotovil, da se že oblikuje pogajalska skupina, in ponovil, da se bodo pogajanja začela v trenutku, ko bo oblikovana nova vlada.

Besedo je dobil tudi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki ga je zanimalo, ali bo najprej dokončal pogajanja in se bo šele nato lotil reforme enotnega plačilnega sistema plač. Medved je tako kot na prejšnji dve vprašanji, povezani s pogajanji, odgovoril, da o podrobnostih pogajanj za zdaj še ne more govoriti. Po njegovih besedah bi bilo neodgovorno, če že na tej točki govoril o strategiji, pogajalski taktiki in številkah, ki bodo na mizi.