V Kopru je dopoldan potekalo medversko srečanje Forum za dialog in mir na Balkanu, ki so se ga udeležili visoki predstavniki verstev v regiji, pa tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Forum, ki ga je skupaj s koprsko škofijo organizirala Slovenska škofovska konferenca (SŠK), je dopoldne z uvodnim nagovorom odprl predsednik SŠK-ja Andrej Saje.

Poudaril je, da zavzemanje za mir v sodobni družbi poleg mednarodne skupnosti vključuje tudi druge družbene akterje, še zlasti krščanske cerkve in druge religije, pa tudi slehernega posameznika. "Smo soodgovorni za življenje na tem planetu, z majhnimi in vsakdanjimi dejanji smo sodelavci pri gradnji miru," je dejal.

Prizadevanje za mir je po Sajetovem mnenju mogoče samo v iskrenem dialogu in sposobnosti poslušanja, zato je pozval, naj bo forum zgled dialoga, poslušanja, sprejemanja različnosti in sodelovanja, "da zmanjšamo delitve in konflikte ter prispevamo h gradnji miru in boljšega sveta".

Kardinal Parolin: Verstva imajo lahko temeljno vlogo pri gradnji miru

Kot delegat papeža Frančiška se srečanja udeležuje vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. V nagovoru je opozoril, da so balkansko regijo nekoč poimenovali sod smodnika, a hkrati "smo v regiji videli tudi veliko izjemnih primerov sožitja med pripadniki različnih narodnostni, kultur in izpovedi".

Vseeno izzivi v regiji po njegovem mnenju ostajajo. Med drugim je treba nenehno vlagati v kulturo srečevanja, "da ne bo prevladala kultura spopada", pri tem pa je kot enega od pomembnih vidikov poudaril dialog, "ki je bistven v trenutnem obdobju globalizacije".

Podaril je tudi pomembnost medverskega dialoga, ki je tudi po mnenju papeža Frančiška "bistveni pogoj za mir". Medverski dialog je dolžnost vseh vernikov in verskih voditeljev, je dejal. Tudi sam kot eno od rešitev za ohranitev miru na Balkanu vidi t. i. evropsko pot območja, ki jo podpira tudi Sveti sedež.

Parolin je v izjavi za novinarje po udeležbi na dopoldanskem delu medverskega foruma opozoril, da lahko tudi vzorne primere sožitja in miru v trenutku uničijo negativne sile, napetosti in protislovja.

Koprskemu srečanju predstavnikov različnih religij je pripisal velik pomen. Takšni forumi so po njegovih besedah novost in se množijo. "Vedno so obstajali stiki med predstavniki različnih religij, danes pa se predstavljajo na nov način, verjetno zaradi manipulacij z razlikami," je dodal. Po njegovih besedah nekateri razlike izrabljajo za svoje interese, ki so lahko kakršne koli narave.

Po prepričanju vatikanskega državnega tajnika je treba nadaljevati po poti takšnih srečanj in se še bolj truditi, ker smo v obdobju, ki ima drugačne značilnosti od preteklih.

Kardinal Parolin se je popoldne srečal tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom.

V predsedničinem uradu so na Twitterju objavili, da sta se pogovarjala o pomenu miru, vojni v Ukrajini in razmerah na Zahodnem Balkanu. Parolin in predsednica Pirc Musar sta se po njihovih navedbah strinjala, da imajo verski in politični voditelji pomembno vlogo pri stabilnosti v regiji in da so s svojimi dejanji zgled ljudem.

Zahvala za podporo pri kampanji za nestalno članstvo v Varnostnem svetu

Vlada je medtem tvitnila, da sta Golob in Parolin na njunem drugem srečanju v mandatu trenutne vlade govorila o razmerah na Zahodnem Balkanu in o vojni v Ukrajini. Golob se je na Parolinu tudi zahvalil za podporo Svetega sedeža v uspešni kampanji Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN.

Premier Golob in državni tajnik Parolin sta se ob tem na pogovorih v Kopru zavzela za tvorno sodelovanje v obdobju 2024 in 2025, ko bo Slovenija mesto nestalne članice varnostnega sveta zasedala. Priložnost za sodelovanje vidita zlasti v podpori solidarnosti, družbeni enakosti, miru in boju proti podnebnim spremembam, so sporočili iz Golobovega kabineta.

Golob je Parolina seznanil tudi, da ima v kabinetu državnega sekretarja, zadolženega za dialog med Cerkvijo in državo. To je Vojko Volk, ki je obenem tudi državni sekretar za mednarodne zadeve.

Foruma se udeležujejo predstavniki krščanskih, islamske in judovske skupnosti

Medverskega srečanja v Kopru, ki je eden letošnjih najpomembnejših dogodkov v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše v regiji, se udeležujejo predstavniki katoliške, pravoslavne, luteranske, islamske in judovske skupnosti. Tudi njihovi predstavniki so v nagovorih poudarili potrebo po nenehnem aktivnem premagovanju razlik in medsebojnemu dialogu, kar da je tudi naloga njih samih.

Upokojeni sarajevski nadškof metropolit Vinko Puljić je dejal, da se je treba osvoboditi politične ideologije in mitologije in graditi na resnici, reški nadškof Mate Uzinić pa je poudaril vlogo mladih, ki da jim je treba dati možnost za dialog in spoznavanje razlik.

Nadškof metropolit iz Tirane Angelo Massafra je poudaril narodno enotnost med Albanci, ki jih različne vere nikoli niso delile. Tudi katoliški nadškof iz Prizrena na Kosovu Dode Gjergji je dejal, da med Albanci vera ni bila razlog za spore, probleme v regiji pa da povzročajo "tisti, ki so združili religijo, državo in etnično pripadnost v eno stvar".

Po besedah pomožnega škofa iz Sofije Rumna Staneva težave povzročajo maloštevilni radikalni verski voditelji. Nadškof metropolit iz Bukarešte Aurel Perca je opozoril, da se miru ne gradi z orožjem in vojaškimi zavezništvi, ampak v duhu ljubezni in dialoga.

Katoliški škof iz Skopja Kiro Stojanov je dejal, da se je Makedonija zaradi zgodovine sobivanja različnih etničnih in verskih skupin uspešno izognila vojni, nadškof iz Bara Rroj Gjonlleshaj pa je poudaril, da je za ohranjanje miru potreben napor.

Nadškof iz Izmirja Martin Kmetec je dejal, da so kristjani v Turčiji od nekdaj vključeni v družbo, z drugimi državljani jih je posebej združila solidarnost ob letošnjem potresu.

Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je dejal, da je pomemben korak k miru tudi sprava. Vse države morajo priznati svoje napake, je poudaril. Mufti v Sarajevu Nedžad Grabus je opozoril, da medverski dialog ni čarobna palica, ki bi lahko ustvarila imaginarni svet.

Metropolit Makedonske pravoslavne cerkve za Evropo Pimen je dejal, da so po koncu vojn ob razpadu Jugoslavije vsi globoko v sebi vedeli, da so poraženci. "Ničesar nismo spremenili, zamenjali smo samo voditelje, ne pa potrebe nekaterih, da pridejo na oblast prek trupel," je ocenil.

Predstavnik srbskega patriarha Porfirija, vikarni episkop Ilarion, je poudaril, da lahko izbiramo med prelivanjem krvi, ki pelje do navideznega miru po meri zmagovalcev, ali se pustimo križati in se razdamo vsem, da bi za vsako ceno nekomu pomagali.

Škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leon Novak je spomnil na navado verskih voditeljev v Murski Soboti, rabina, katoliškega in evangeličanskega duhovnika, da so se redno skupaj sprehajali. To je po njegovih besedah v mestu pustilo globoke sledi.

Škof Slovaške evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Novem Sadu Jaroslav Javornik je poudaril, da je njegova skupnost preživela 278 let v večinsko pravoslavnem okolju, razlog pa je ta, da Srbska pravoslavna cerkev ni izvajala prozelitizma.

Ob koncu triurnega foruma so udeleženci sprejeli posebno deklaracijo z zaključnimi sklepi. V njih med drugim ugotavljajo, da je njihov skupni cilj mir, zato pozivajo vse posameznike, zlasti tiste na vodilnih položajih, naj ga širijo in si zanj prizadevajo. Poudarjajo, da ekstremizem, terorizem in vse druge oblike nasilja in vojn nimajo nič opraviti s pristno religijo in morajo biti zavrnjeni tako v družbi kot tudi na ravni verskih skupnosti samih. Ugotavljajo tudi potrebo po rednem srečevanju in iskanju skupnih rešitev med različnimi verskimi skupnostmi na območju Balkana, kjer da imajo zaradi svojega zgodovinskega in sedanjega vpliva posebno odgovornost predvsem Katoliška in Pravoslavna cerkev ter Islamska skupnost.

Predsednica republike Pirc Musar je v sklopu foruma nagovorila zbrane in ocenila, da zaradi akutne politične nestabilnosti na Zahodnem Balkanu, zločinov, ki so se dogajali v tej regiji, in zaradi zdrsov demokracije, "ki smo jim danes priča vsepovsod", čas za medversko srečanje ne bi mogel biti primernejši, vprašanje, kako naprej, pa da je bolj aktualno kot kdaj koli prej.

Poudarila je nujnost nadaljevanja evropske perspektive Zahodnega Balkana. "Želim si, da voditelji tamkajšnjih držav spoznajo, da bodo močnejši, če bodo del evropske integracije, in da se je zato kdaj čemu treba tudi odreči. Vsaka kandidatka, tudi Slovenija, je bila na taki preizkušnji. Dejstvo, da smo pri približevanju EU-ju morali skleniti določene kompromise, se nam je mnogotero poplačalo. Danes je Slovenija v vseh pogledih neprimerno bogatejša kot takrat, ko ni bila članica," je poudarila.

Sklepanje kompromisov in strah pred izgubo privilegijev v primeru članstva v EU-ju imata lahko po njeni oceni katastrofalne posledice: "Ne za tiste, ki dvomijo in jih je strah – ti bodo svojo moč in privilegije ohranili. Skrbi me za tiste, ki želijo napredek in uresničitev svojih kariernih sanj."

Predsednica se zaveda, da je pred regijo še mnogo izzivov, pri čemer je izpostavila še vedno navzoče delitve in izključevanje, tudi na verski osnovi. Zato je navzoče pozvala: "Če kdo, potem vi lahko naredite velik, celo odločilen korak v smer sodelovanja, medsebojnega razumevanja, odprave delitev in sprejemanja drugačnosti ... Tudi vi ste poklicani, da pomagate celotni regiji, da se usmeri na pot odpuščanja, sprejemanja raznolikosti in vključujoče prihodnosti."

Pozneje je v koprski Taverni potekalo kulturno srečanje Mladi za mir, zvečer bo v koprski stolnici slavnostni koncert. Dogajanje se bo nadaljevalo v nedeljo s slovesno mašo v koprski stolnici, ki ji bo vodil kardinal Parolin.