Tudi predsednik je samo človek, ki se mu ob tisoč stvareh, ki jih ima, lahko zgodi, da se ne spomni. Sicer pa je bil s konkretno zadevo natačno seznanjen.
Višji svetnik predsednika za notranjo politiko Maksimilijan Lavrinc je za MMC pojasnil, da poznamo dve vrsti pomilostitev, in sicer pomilostitev po uradni dolžnosti, ko predsednik pomilosti le na predlog pravosodnega ministra, in pomilostitev, ko se obsojenci obrnejo na predsednika s prošnjo.
41-letni Ivan Tomanovič iz Nove Gorice, ki je bil po poročanju Radia Slovenija obsojen preprodaje prepovedanih drog, se je na predsednika Drnovška obrnil s prošnjo. V teh primerih mora prošnjo najprej obravnavati senat, ki je sodil na prvi stopnji. Obsojeni se v prošnji sklicuje na določene okoliščine, za katere se pridobi mnenje različnih organizacij, kot so, denimo, center za socialno delo, zdravstvene službe, včasih tudi policija.
Strinjali so se senat, tožilec in minister
Mnenje poda tudi tožilec, za vse pa poskrbi ministrstvo za pravosodje, kar skupaj z ministrovim mnenjem povzame v poročilu. To poročilo dobi predsednik, ki se nato odloči. Po pojasnilih Lavrinca so se s pomilostitvijo strinjali minister, sodni senat in tožilec.
Drnovšek se ni spomnil pomilostitve
Predsednik Drnovšek je sicer v ponedeljkovih Izzivih izjavil, da se ne spomni, da bi poleg Danila Kovačiča pomilostil tudi preprodajalca mamil iz Nove Gorice. Dejal je še, da je bila politika pomilostitev, kot jo je on do zdaj vodil, da praviloma preprodajalcev mamil ni pomiloščal.
Upanje za tiste, ki so zašli
Na naše vprašanje, kaj je hotel Drnovšek s to pomilostitvijo sporočiti, Lavrinc pojasnjuje, da je pomilostitev podelitev milosti, lahko tudi najhujšim prestopnikom. Ta pomilostitev naj bi ljudem, ki so na kakršen koli način zašli, povedala, da je v družbi še upanje tudi za njihovo vrnitev na prava pota.
Predsednik ni popravljalec sodb
Lavrinc se je obregnil tudi na kritike na predsednikove odločitve in predloge glede tega, koga bi moral pomilostiti. Dejal je, da to presega njegovo ustavno vlogo, saj kot pravi: "Predsednik ni in ne sme biti popravljavec sodb sodišč, odločitev tožilcev in raziskovanja policije, temveč je le tisti, ki naj pove, komu bo družba naklonila milost in komu ne."
Po uradni dolžnosti ob državnem prazniku
Pomilostitve po uradni dolžnosti pa so ponavadi ob državnem prazniku. V tem primeru pravosodni minister na podlagi prej opravljenega postopka predlaga predsedniku, da pomilosti storilce tudi najhujših kaznivih dejanj, ker kazenski pregon zaradi okoliščin primera ne bi bil več smiseln, human ali podobno.
Tudi predsednik je samo človek, ki se mu ob tisoč stvareh, ki jih ima, lahko zgodi, da se ne spomni. Sicer pa je bil s konkretno zadevo natačno seznanjen.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje