Poslanke in poslanci so v drugi obravnavi potrdili predlog zakona o določitvi minimalne plače. Ta določa način usklajevanja minimalne plače in minimalno ter zajamčeno plačo za leto 2006. Usklajevali naj bi se ob upoštevanju ocene rasti življenjskih potrebščin, enako bi veljalo za zajamčeno plačo.

V skladu s predlogom bi minimalno plačo povečali enkrat letno, pri izplačilu plač za mesec avgust, kot je že ustaljena praksa. Minimalno in zajamčeno plačo bi usklajevali glede na oceno rasti cen življenjskih potrebščin, ki jo vsako leto ugotovi vlada in je podlaga za pripravo državnega proračuna. Minimalna plača bi tako od 1. avgusta letos znašala 125.052 tolarja, zajamčena pa 56.970 tolarjev.

Poslanci so tudi obravnavali dopolnilo, ki bi v zakon vneslo posvetovanje s socialnimi partnerji pri določitvi zneska minimalne plače, ki sta ga predlagali poslanski skupini SD in LDS, LDS je predlagal še dopolnilo, da bi pri ugotavljanju zneska minimalne plače minister upošteval tudi predhodno mnenje Ekonomsko socialnega sveta. Koalicija je na koncu kljub pomislekom podprla dopolnilo SD-ja, da se o minimalni plači in povišanju minister posvetuje s socialnimi partnerji.

V državnem zboru so v drugem branju potrdili še zakonske predloge o novih vinorodnih deželah, zamudnih obrestih in prometni varnosti.

Ohranitev treh vinorodnih dežel
Z zakonom o vinu želi vlada povečati konkurenčno sposobnost pridelovalcev vina in grozdja. Po predlogu zakona se bo število vinorodnih okolišev zmanjšalo s štirinajst na devet, ostale pa bi tri vinorodne dežele: Primorska, Podravje in Posavje. S tem naj bi zmanjšali administrativne ovire.

Med bistvenimi novostmi tega zakona je predsednik odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alojz Sok izpostavil vzporedno uvedbo t. i. romanskega tipa varstva in zaščite porekla vina. Trenutno ima Slovenija t. i. germanski zaščitni sistem, romanski tip varstva pa po Sokovem mnenju zahteva več sodelovanja pridelovalcev in boljšo organiziranost. Zakon tudi uvaja mednarodno poznane izraze poimenovanja vin ter predpisuje uporabo enoloških sredstev.

Obrestne mere spremenjene zaradi prevzema evra
DZ je v drugo obravnaval tudi predlog novele zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, po kateri bodo zakonite zamudne obresti enake ne glede na valuto. S prevzemom evra bo to namreč naš domači denar, in zato ni nobenega razloga, da bi bile za terjatve v tujih valutah predpisane drugačne obrestne mere. Poslanci so tudi to novelo podprli. Višina obrestne mere zamudnih obresti se bo tako izračunavala dvakrat letno in bo veljala najmanj šest mesecev.

Zakon o cestnem prometu
Novela zakona o varnosti cestnega prometa predvideva, da se prvi tehnični pregled za motorna vozila opravi štiri leta po prvi registraciji, in ne tri kot doslej, nato pa vsaki dve leti za vozila, ki niso starejša od osem let. Poslanci opozicijskih LDS-a in SD-ja so v predhodni razpravi na matičnem odboru predlogu nasprotovali zaradi domnevnega zmanjšanja varnosti.

Minister za javno upravo Gregor Virant je v DZ-ju poudaril, da zaradi predlaganih rešitev ne bo nobene nesreče več, izpostavil pa je prihranke, ki jih bo predlog prinesel državljanom. Večina poslancev kolaicije se je s predlogom strinja, medtem ko sta SD in LDS ponovno opozarjali na zmanjšano varnost.