Na kratko, gospod minister, o odstopu ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Javnost, ki je slabše ocenila vlado tudi zaradi nakupa računalnikov, se sprašuje, zakaj je vlada tako dolgo podpirala ministrico ob tem spornem nakupu?

Ministrica Stojmenova Duh je v četrtek prevzela politično odgovornost in odstopila. Zgodba teh računalnikov je zelo dolga, bolj kot nakup naj bi bilo sporno, kako dolgo je trajalo, da se razdelijo ti računalniki. V četrtek se je zgodila še tako imenovana afera modre luči. Zanimivo, v četrtek na seji vlade smo sprejeli proračun za naslednje leto, hkrati smo dan prej podpisali dogovor s sindikati javnega sektorja, torej po neki teži zelo pomembni dve stvari, ampak v četrtek se je vsa Slovenija ukvarjala z modrimi lučmi.

To je opozorilo politiki, kako nekatere afere presežejo realne stvari.

Ne želim minimizirati teh stvari, je pa dejstvo, da pri tem, ali je to sploh afera ali ne, še ne vemo. Stvari se niso niti približno še razčistile glede teh modrih luči, verjetno se bodo v naslednjih tednih in mesecih, ampak Stojmenova Duh je že odstopila. Drži, v politiki so recimo vatli precej drugačni kot v gospodarstvu ali pa kje drugje.

Želela sem, da ste bolj določni glede računalnikov, ker je bil vtis, da se dolgo razdeljujejo računalniki, zunaj pa mnogo prepotrebnih ljudi. Zato sem vas spraševala, zakaj tako dolg boj za ministrico in za obstanek. Pa če sva zdaj pri modrih lučeh, da pod črto rečem, gospod minister, tudi vi se zagotovo peljete s službenim vozilom. Ali v 33 letih države službe vedo, kaj jim sme nekdo na zadnjem sedežu naročiti, ali ne?

V četrtek sva se z ministrom za notranje zadeve pogovarjala o tem. Ko sem ga vprašal, mi je odgovoril, da so vsi šoferji službenih vozil in ministrov šolani in da v bistvu v takih primerih vedo, koga morajo poklicati, kako je treba odreagirati in kaj narediti. Tako kot sem rekel, ta zgodba še ni razčiščena. Upam, da se bo, ker na koncu koncev je tudi neko moralno zadoščenje ustrezno. Ampak tako kot sem rekel, kot minister seveda lahko odstopiš, tudi če je to samo zaradi političnih razlogov zaradi relativno banalnih stvari. Bi pa tukaj poudaril eno stvar, ki se mi zdi izjemno pomembna in na katero mislim, da tudi javnost pozablja. Za to vlado veljajo drugi standardi, ki smo si jih sami postavili. V prejšnji vladi niti en minister ni odstopil, pa je bilo bistveno več afer – afera glupi davki, nakupi respiratorjev, mask, kakšnega ministra so celo kriminalisti odpeljali, nič se ni zgodilo, nihče ni odstopil. Tako da zdaj seveda, ko tehtamo, naj javnost sama odgovori, kaj je bolje.

Pred tem je bila pa še ena druga vlada, ki jo je vodil Marjan Šarec. Njemu so očitali, da je to letvico postavil zelo visoko, ker je moral poslanec odstopiti zaradi eksperimenta, sendviča.

Ampak naša vlada, predsednik je že na začetku povedal, da bodo standardi drugi, tudi če nam bo zaradi tega odneslo vsake toliko časa nekaj političnih točk.

Dobro, ministrica Stojmenova Duh je v tem zadnjem nagovoru, ker je bila v nekaterih točkah zelo povedna, rekla: "Vstopila sem v politiko, ker sem mislila, da so mogoče drugačne navade in da so lahko odnosi med koalicijskimi partnerji iskreni." Torej šlo je na koalicijske partnerje, ki so v zadnjih tednih zelo pritiskali tudi na predsednika vlade, da jo zamenja. Kako se pogovarjate po tej zgodbi v koaliciji?

Deloma bi se z njo strinjal. So različni standardi za različne politike, ampak vsak politik seveda deluje po svoje. Moram reči, da sem se z ministrico precej dobro razumel, recimo glede stvari, o kateri skoraj ni nobenih besed. Ministrica Stojmenova Duh je bila glavni razlog, da smo v Sloveniji dobili, oziroma bomo dobili, 50 milijonov iz Evropske unije za superračunalnik. V naslednjem letu je ena največjih naložb nov superračunalnik v Mariboru, ki stane 100 milijonov evrov, polovico bo prispevala vlada, polovico pa Bruselj, za to gre glavna zasluga ministrici Stojmenovi Duh. O tem skorajda ni bilo nobenih besed.

Škoda, da ni tega pred odstopom povedala, javno skomunicirala. In sva pri javnem sektorju, oba veva, kako je to pomemben dogovor s sindikati javnega sektorja, prvi v nizu korakov, ki so potrebni za plačno reformo. Zelo konkretno, gospod minister – rekli ste, nihče ne bo dobil manj, nihče manj od minimalne plače, torej povišanja – ali bo ta nova plačna reforma zadržala ljudi v javnem sektorju, ker jim zasebni sektor ponuja več, boljše pogoje, boljše plače, ali pa celo privabila ljudi, nove kadre, slišimo, 800 policistov manj v zadnjih letih, medicinske sestre, strežnice, šolniki, da ne govorimo ... Da ali ne?

Drži, plačna reforma je velik dosežek, nismo še prišli do konca, smo pa velik korak naredili prejšnji teden, ampak tudi ko bomo pa prišli do konca, to še zdaleč ni vse. Je en pomemben korak v tem, kar delamo vzporedno. Omenili ste šolstvo, omenili ste policijo, niste omenili pravosodnih policistov, kjer so ogromne težave, strežnice, medicinske sestre in tako naprej.

Spisek je dolg, da.

Dejstvo je, da delovne sile primanjkuje, primanjkuje jo na različnih področjih, mimogrede, tudi v gospodarstvu jo ta trenutek primanjkuje, imamo zgodovinsko najnižjo brezposelnost. En del rešitve je seveda plačna reforma, nikakor pa ni edina in tudi v resnici ni glavna. Vzporedno delamo tudi na šolstvu, tudi na pravosodni policiji, kaj je treba še narediti, da dobimo kader. Bi pa pri tem vseeno omenil še eno pomembno stvar, torej ni samo stvar v kadru, gre tudi za učinkovitejše upravljanje, gre za to, da bodo ljudje naredili več, pa tukaj zdaj ne ciljam ravno na medicinske sestre, pravosodne policiste in podobno, ampak tudi v javnem sektorju je še rezerva.

Merljivost, učinkovitost.

Absolutno.

Bova prišla še k temu. Seveda točka, kjer vas vsi mediji vprašamo, in prav je tako, za koliko in kdaj si boste funkcionarji, torej ministri, poslanci povišali plače.

Tako predsednik vlade kot jaz sva že pred nekaj meseci povedala, da za ministre to povečanje v času te vlade ne bo veljalo, to smo zdaj tudi predlagali za vlado, torej ministre, državne sekretarje, generalni sekretariat in za poslance. Tukaj bi se tudi predvsem zahvalil svoji stranki, Gibanju Svoboda, ker so v resnici recimo znotraj koalicije peljali naprej to, da se strinjajo, da za poslance to tudi ne bi veljalo. Torej do sklica naslednjega državnega zbora za ves del funkcionarjev ne bo nobenih povišanj, ampak se bo to zgodilo z naslednjim sklicem. Torej, to smo ves čas tudi govorili, tako predsednik kot tudi sam, da ni bil namen plačne reforme, da sami sebi povišamo plače. Tega smo se tudi držali, ker bi seveda ves čas poslušali očitke, kar bi na nek način tudi tisti, ki jim seveda ne dišijo uspehi vlade, to ves čas izrabljali, kot da to delamo zase.

In bi lahko plačno reformo tudi zrušilo. Pri zdravstvu smo – kot del vlade ste najverjetneje potrdili oziroma zagotovo potrdili novelo zakona o zdravniški dejavnosti, ta razdelitev med zdravniki v javnem in zdravniki v zasebnem sektorju. Veliko je bilo že povedanega o tem, pa še več bo najbrž, ko pride v parlament. Gospod minister, kako bodo nagrajeni zdravniki, ki bodo delali v javnem sektorju, da jih ne bo privabil zasebni, še posebej v tistih specializacijah, kjer je tako rekoč takole denar na rokah, kot je omenil dr. Brecelj – plastična kirurgija vemo, kako raste, estetska kirurgija, potrebuje se pa plastične kirurge za res nujne stvari, tudi v klinikah, kot je UKC Ljubljana.

Mi smo zelo globoko v zdravstveni reformi, znotraj zadnjega leta smo sprejeli vrsto zakonov, vrsto novel zakonov, ki v resnici vse naslavljajo isto stvar – spremembe v zdravstvu. In naj povem še, da v resnici se te spremembe ne bodo končale. Gre za najbolj kompleksno reformo, kar jih je v Sloveniji, v celem zahodnem svetu. Prejšnji teden, mislim, da ste na vaši televiziji v oddaji Tednik objavili prispevke iz leta 1966 in 1978, kjer so govorili podobne stvari kot danes – pomanjkanje kadrov, nezadovoljstvo, odhajanje kadrov … Gre za enega največjih problemov zahodnega sveta, stroški zdravljenja se hitro višajo, na drugi strani zahodni svet ne zna najti rešitve, kako z omejenimi sredstvi vse to financirati. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je zdaj šla ven, o kateri teče javna razprava, je eden največjih korakov v to smer in seveda naslavlja ravno to razmejitev javnega in zasebnega, o čemer vsi govorimo, torej v resnici, da se ve, kaj je javno in kaj je zasebno.

Gospod minister, ali bo s to plačno reformo, tudi z zakonom o zdravstveni dejavnosti, ki ureja seveda druge stvari, mogoče zdravnika, ki bo moral biti v javnem zdravstvu, če ne bo želel biti samo v zasebnem, plačati po učinkovitosti, ga bo mogoče stimulirati, nagraditi, o tem govori večina zdravnikov, ki so za to reformo.

V tem zakonu so osnovni nastavki za točno to, kar vi govorite. In smo spet nazaj pred tistim, kar sem govoril pred petimi minutami, torej ni samo vprašanje plač, je tudi vprašanje učinkovitosti in predvsem v zdravstvu merjenja učinkovitosti. Zanimivo, kako znajo v zasebnem zdravstvu to narediti, v javnem zdravstvu pa tega ne znajo. Drugi del, ki je tudi zelo pomemben glede specializantov, ki ste jih omenili in ki odhajajo – eno od velikih težav, ki jih ta trenutek naslavljata tako zavod za zdravstveno zavarovanje kot ministrstvo za zdravje, je tudi ustrezno vrednotenje različnih storitev. Dolga leta se v to ni posegalo in ravno to je tudi tista pomembna stvar, koliko so določene storitve, ki jih posamezni specialisti delajo, v resnici vredne.

Ko sem govorila o zdravnikih, seveda dr. Brecelj vedno poudarja ves tim, to so tudi sestre, vse podporno osebje.