Minister za delo Luka Mesec je v pogovoru z novinarji v Ljubljani poudaril, da ima minimalna plača dve funkciji: socialno, kar pomeni, da z njo ne samo preživiš, temveč tudi živiš, in razvojno, saj so podjetja zaradi njenega vsakoletnega usklajevanja prisiljena krepiti dodano vrednost prek napredka na ravni organizacije in tehnologije.

Stališče vlade je, da se minimalna plača tokrat zviša v dveh korakih. V prvem koraku bi še letos izvedli dvig v vrednosti 120 odstotkov na novo izračunanih minimalnih življenjskih stroškov (oktobra je bil po petih letih narejen nov izračun), kar pomeni bruto dvig za 5,49 odstotka oz. s 1074,43 na 1133,37 evra (neto zvišanje za 3,2 odstotka oz. s 778,40 na 803,80 evra).

V drugem koraku januarja prihodnje leto bi nov znesek uskladili še z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin v letošnjem decembru. Dvofazno uskladitev si želijo tudi sindikati, medtem ko se delodajalci zavzemajo za enkratno spremembo. Dogovor so skušali na ESS-ju doseči že pretekli petek, vnovič bodo imeli to vprašanje na mizi ta petek.

Kot je pojasnil Mesec, si želijo priti naproti tudi predstavnikom gospodarstva, zato jim bodo v petek predstavili predloga shem skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, s katerima bodo lahko podjetja lažje prebrodila energetsko krizo in težave v dobavnih verigah. Glede na to, da socialni dialog poteka dobro in da so sprejeli že marsikateri kompromis, verjame v dogovor o minimalni plači.

Opozorila o zastarelosti slovenskega plačnega modela

Sorodna novica Na seji Ekonomsko-socialnega sveta delodajalci in sindikati enotni, da je dvig minimalne plače nujen

Po tem pa sledijo novi izzivi, je napovedal minister za delo. Za prihodnje leto je izpostavil davčno, pokojninsko in zdravstveno reformo, spodbudil pa bi rad tudi razvoj novega plačnega modela v gospodarstvu, tako da bi rast povprečne plače sledila rasti minimalne plače. Dejstvo namreč je – in tega se zavedajo tudi sindikati in delodajalci –, da je slovenski plačni model zastarel in da v aktualnih gospodarskih in družbenih okoliščinah ni več primeren, je podčrtal.

Na ministrstvu se sicer zavedajo, da določanje plač v zasebnem sektorju v Sloveniji poteka z bipartitnimi kolektivnimi pogajanji, v katerih vlada – tako kot v večini držav EU-ja – ne sodeluje. Redke države imajo neke vrste samodejno indeksacijo plač z rastjo cen. Praviloma je stvar prepuščena bolj ali manj strukturiranemu socialnemu dialogu.