Meni, da so na ministrstvu kljub predsedovanju opravili vse, kar se je od njih pričakovalo tudi v Sloveniji. Podgoršek želi delo v tem resorju nadaljevati tudi po volitvah.

Dela je bilo veliko, predvsem pa smo imeli visoke in velikopotezne cilje, ki smo si jih postavili na začetku predsedovanja, je na današnji spletni novinarski konferenci dejal minister Podgoršek.

"Ocenjujemo, da smo večino teh zastavljenih ciljev na koncu tudi uresničili. Zato lahko na predsedovanje pogledamo kot na pol leta uspešnega dela na ravni EU-ja tudi s področja kmetijstva," je dejal minister.

S področij kmetijstva, gozdarstva in ribištva je izpostavil tri ključne dosežke v časa polletnega predsedovanja. Na področju kmetijstva je to prihodnja skupna kmetijska politika, ki je po ministrovih besedah "zagotovo največji dosežek tria Nemčije, Portugalske in Slovenije".

Nemčija je namreč pripravila pogajalska izhodišča ministrov, Portugalska je ta izhodišča uporabila v pogajanjih z Evropsko komisijo in parlamentom in konec junija dosegla politični dogovor, slovensko predsedstvo pa je čakala naloga, da politični dogovor zapiše v zakonodajne in tehnične akte. "To smo naredili v najboljši in najhitrejši mogoči varianti," je dejal minister.

Pojasnil je, da so pripravo aktov sklenili in med ministri bolj ali manj uskladili že julija, kar je bilo pomembno za nadaljnje postopke, da so države članice nato imele pravočasno svoja izhodišča za pripravo strateških načrtov skupne kmetijske politike 2023–2027.

Rok za oddajo strateških načrtov Evropski komisiji je bil do konca lanskega leta, po ministrovi oceni je večina držav načrte oddala pravočasno. Glede slovenskega načrta večjih težav pri letošnjih usklajevanjih s komisijo ne pričakuje, čaka pa v povezavi s tem kmetijsko ministrstvo letos po njegovem mnenju zahtevno delo pri pripravi izvedbenega dela.

Na področju gozdarstva je iz polletnega predsedovanja izpostavil sklepe Sveta EU-ja glede nove strategije EU-ja za gozdove do leta 2030. Do strategije je bila Slovenija malo bolj kritična, je dejal minister in pojasnil, da so države, ki imajo veliko gozdov, med njimi naša, namreč izpostavile potrebo po učinkovitejšem in bolj trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, medtem ko je komisija zelo dobro predstavila predvsem socialni in ekološki vidik gozdov.

Na področju ribištva je izpostavil usklajevanja glede ribiških kvot. "Uspelo nam je upoštevati tako znanstveni nasvet kot tudi določiti tisti najvišji trajnostni ribolov, ki še omogoča trajnostno rabo tega naravnega vira," je dejal minister.

V oceni predsedovanja je omenil še več drugih po njegovem mnenju pomembnih dosežkov. Med drugim je bila za Slovenijo zelo pomembna tema o označevanju porekla kmetijskih izdelkov in pridelkov, še posebej z vidika označevanja porekla mešanic medu. "Tukaj poudarjamo, da je treba označevati mešanice medu po državah porekla, ne zgolj po sedanji praksi 'v EU-ju ali zunaj njega'," je dejal minister in napovedal, da se bo tema obravnavala v okviru revizije tržnih standardov.

O svoji politični prihodnosti pa je dejal, da si želi še naprej opravljati to delo, predvsem zato, ker so s strateškim načrtom začeli resno reformo skupne kmetijske politike. "Moj cilj, moja želja je nadaljevati delo na tem resorju tudi po volitvah, zato da bi lahko to, kar smo zastavili v strateškem načrtu, na koncu tudi udejanjili," je dejal.

Glede morebitnega političnega povezovanja s strankami pa je dodal, da si želi sodelovati predvsem s tisto politično opcijo, s katero si deli poglede in ki si želi kmetijski resor v sestavi, če uspe na volitvah. Napovedal je, da bo več o tem znanega "v kratkem, v nekaj tednih".