Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je izrazila prepričanje, da je podpora kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024–2025 v vladi enotna.

"Celotna Slovenija, politika in družba, ljudje smo zainteresirani, da dobimo priložnost sedeti v Varnostnem svetu in usmerjati zelo pomembno agendo v težkih varnostnih okoliščinah. Ne vidim nobenega dvoma," je dejala.

O kandidaturi se je v ponedeljek na dvostranskih sestankih pogovarjala z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, generalnim sekretarjem ZN-a Antoniem Guterresom in drugimi.

"Dobila sem veliko nasvetov od različnih sogovornikov, kako pristopiti k nabiranju glasov. Imamo izkušene diplomate v New Yorku in verjamem, da tudi močno strokovno ekipo v Sloveniji, ki si bo pospešeno prizadevala, da uspemo, " je pojasnila in napovedala je, da bo obiskala države Latinske Amerike, Azije in Afrike, septembra pa bo spet v New Yorku na odprtju nove Generalne skupščine ZN-a.

Beloruska konkurenca

Ob Sloveniji se za isti položaj iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN-a poteguje še Belorusija, ki je zahodne države na čelu z ZDA nočejo imeti v varnostnem svetu. Vendar ima Generalna skupščina ZN-a 193 članic in treba bo prepričati večino.

"Posebej štejejo tudi majhne države, ki jih morda kdo včasih podcenjuje, gre pa za veliko skupino nam sorodnih držav, ki imajo enako pomembne glasove," je dejala Fajon in napovedala tudi delo posebnih odposlancev: "Prav zaradi groženj rušenja svetovne ureditve miru je naša kandidatura toliko pomembnejša. S tem bomo pokazali, da smo zavezani miru in pravu ter ne nazadnje tudi svetu brez jedrskega orožja, o čemer govorimo danes."

Uvodni del konference pogodbe o neširjenju jedrskega orožja je potekal v znamenju zavračanj ruskih groženj z uporabo jedrskega orožja, če bo zveza Nato posredovala v Ukrajini, slišati je bilo tudi opozorila zaradi vpliva vojne na povečevanje lakote v svetu. Po dogovoru med Moskvo in Kijevom, ki je bil dosežen ob sodelovanju ZN-ja, je sicer v ponedeljek iz Odese izplula prva ladja z žitom.

"Pozdravila sem to prvo ladjo, ki je odšla iz Odese z žitom. Gre za veliko preizkušnjo, ali bo dogovor deloval. Srčno upam, da bo, ker gre za to, da ne bo lakote in morda se bo odprla pot novim priložnostim za dialog," je dejala Fajon in dodala: "Ljudje trpijo, narašča lakota, strah pred energetsko draginjo in v razpravah je bilo čutiti podton, da si marsikdo želi iskati diplomatske poti z Rusijo za čimprejšnji konec vojne."

Pogovori tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu

O tem je govorila tudi z Guterresom, s katerim sta obravnavala še razmere na Zahodnem Balkanu in pridruževanje držav v regiji EU-ja.

Podobne teme so bile na mizi v pogovoru z Blinknom. "Seveda podpiramo strateško partnerstvo z ZDA, saj sta pomembna vsako sodelovanje in vsak dialog," je glede strateškega dialoga, ki ga je z ZDA začela prejšnja vlada, povedala Fajon.

"Obvestila sem ga o naši kandidaturi za Varnostni svet in mu povedala, da je to za nas izjemno pomembno. Seznanila sem ga z okrepljenimi prizadevanji pred volitvami prihodnje leto in da bo Slovenija ostala zavezana multilateralizmu," je še pojasnila.

Fajon se bo v torek udeležila srečanja stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje, pobude držav, ki so prepričane, da je pogodbe o neširjenju jedrskega orožja temeljna mednarodna pogodba proti širjenju jedrskega orožja in temelj mednarodnega okvirja za globalno razorožitev. Slovenija se ji je pridružila šele pred kratkim.