Kako bo videti letošnja matura, še ni popolnoma jasno. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je pred dnevi napovedala, da bodo po prvomajskih praznikih odločali o tem, ali se lahko dijaki 4. letnikov z namenom priprave na maturo in pod strogimi zaščitnimi pogoji predčasno vrnejo v šole. Po trenutnih načrtih naj bi se dijaki 4. letnikov vrnili v šole dva tedna pred maturo. Ali se bo to zgodilo, bo po njenih besedah odvisno od zdravstvenih razmer.

Letošnja matura bo, vendar če bo prižgana zelena luč, da je to varno z zdravstvenega vidika, je povedala ministrica za izobraževanje v Odmevih TV Slovenija. Pojasnila je tudi, da so v strokovno skupino, ki pripravlja vse, kar je potrebno za maturitetni preizkus, povabili še ustrezno zdravstveno stroko in zaradi varnosti učiteljev tudi predstavnike sindikatov.

"Zdaj bomo skupaj v nekaj dneh pripravili mogoče scenarije, po katerih bi bilo najbolj optimalno mogoče izpeljati maturo. Ampak le, če bosta zdravstvena stroka in ocena strokovne skupine na koncu rekli "da" z zdravstvenega vidika, da je varno in izvedljivo. Kar pa zadeva oceno izobraževalne stroke, je nesporno, da je matura tista, ki predstavlja zaključek srednješolskega izobraževanja in hkrati s tem tudi vstopnico vsem maturantom za vstop na fakultete," je dejala Kustečeva in ob tem opozorila, da še ni dokončno odločeno, kakšna bo matura.

"Če to ne bo matura, bo treba najti neko tretjo alternativo in mislim, da bi bilo tudi s tega vidika v tem trenutku zelo tvegano, da gremo še v kakšne tretje tovrstne eksperimente. Naša naloga in pa tudi obveznost je, da dijakom damo maturo, v tem primeru priložnost, da uspešno zaključijo svoj izobraževalni proces," je še dodala.

Predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar pa je v Odmevih opozorila, da ravnatelji od ministrstva za izobraževanje pričakujejo okrožnico, po kateri bodo lahko izvajali priprave na maturo. Velika skrb pa je po njenih besedah namenjena tudi učiteljem glede njihovega zdravstvenega stanja.

"Kako je s prevozom dijakov? Ali se bo vzpostavil javni prevoz? Kako je z dijaki v študentskih domovih? Najbrž bo vsak dijak v svoji sobi. Imamo še veliko vprašanj. Kako bo z dijaki tujci, ki so zapustili našo državo, pa imajo prav tako pravico opravljati maturo," je številna nerešena vprašanja navedla Potokarjeva.

Na ministrstvu so pojasnili, da bodo odgovore na vsa omenjena vprašanja pripravili v prihodnjih dneh v sodelovanju z RIC-em, državnima komisijama za splošno in za poklicno maturo, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, s skupnostjo ravnateljev srednjih šol in drugimi. Z ravnatelji srednjih šol se bodo sešli v sredo.

Preklic mature bi povzročil dominoučinek

V povezavi z maturo se sicer pojavljajo tudi nekateri pozivi, da bi jo bilo smiselno izpeljati v nekoliko zmanjšanem obsegu ali pa jo celo odpovedati, čemur pa na ministrstvu niso naklonjeni. Kot je v soboto dejala ministrica, so skupaj s šolsko stroko ugotovili, da bodo vsi pogoji in pravice na najbolj enak in pošten način zagotovljeni, če bodo letošnjo maturo "izvedli na popolnoma enak način v enakem vsebinskem procesu kot vse dosedanje".

Temu je naklonjen tudi direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc, ki je bil v svojem javnem pismu kritičen do predlogov "instant rešitev" za izvedbo letošnje mature in celo za njeno odpoved: "Preklic mature bi bil posameznikom ali skupinam v korist, sicer najbrž samo kratkoročno, celotni generaciji oziroma večini v njej pa v evidentno in večletno škodo. Pa se kljub temu poskušajo enačiti mnenja dijakov in aktivnih laikov z izoblikovanimi stališči in preverljivimi argumenti izkušenih strokovnjakov," je zapisal.

Odpoved bi po njegovih navedbah sprožila vrsto vprašanj, na primer: "Kaj bo letos s srednješolci iz preteklih let, ki želijo z maturo letos zaključiti srednjo šolo ali priti na želen študij? Kaj bo s kandidati, ki pred maturo nimajo in ne morejo imeti šolskih ocen? Kaj bo z vpisom na fakultete, kaj bo s pritožbami tistih, ki ne bodo izbrani na želeno smer?" Vprašal se je, ali dvomljivci in kritiki res ne pomislijo, da bi jim morda na RIC-u lahko popolnoma ustrezalo, da mature ne bi bilo in bi kot javni uslužbenci tudi oni ostali doma. Zato "apeliramo na zaupanje strokovnjakom, ki moramo gledati na celoten sistem in na vseh 17.000 maturantov", je dejal. Zavrnil je tudi mnenje, da bi s preklicem mature pomagali dijakom iz socialno šibkejših družin, ki naj ne bi imeli enakih možnosti za šolanje na daljavo.

Sindikat: Kako bo poskrbljeno za varnost?

Šolski sindikat Sviz je ministrico pozval, naj v načrt za odprtje šol in vrtcev vključi tudi reprezentativne predstavnike učiteljstva in drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. V sindikatu so tudi poudarili, da mora biti dovolj zgodaj znano, kako bo poskrbljeno za varnost in zdravje dijakov in učiteljev.

Rok za prijave v srednješolske programe je 11. maj

Nov rok za prijavo za vpis v srednješolske programe in dijaške domove je 11. maj. Do tega datuma morajo vsi kandidati, ki se želijo prihodnje šolsko leto izobraževati v srednji šoli oziroma bivati v dijaškem domu, oddati prijavnico, med njimi tudi tisti, ki se šolajo na domu, in tudi kandidati, ki še niso opravljali preizkusov nadarjenosti na srednjih šolah z izobraževalnimi programi, za katere je kot posebni pogoj vpisa treba opraviti tudi ta preizkus.

Vsak kandidat odda samo eno prijavnico za vpis razen tistih, ki se želijo vzporedno izobraževati na programih umetniške gimnazije, za katere so razpisana mesta za vzporedno izobraževanje. Ti oddajo prijavnico za vsak izobraževalni program posebej.

Kandidatom je prijavnica na voljo na spletni strani e-uprave. Morajo jo natisniti, izpolniti, podpisati in poslati na izbrano srednjo šolo oz. dijaški dom. Prijavnico lahko pošljejo priporočeno po pošti (brez povratnice) ali pa skenirano na elektronski naslov izbrane šole oz. doma. Če jo bodo pošiljali po elektronski pošti, na ministrstvu svetujejo, da to v vednost pošljejo tudi na elektronski naslov svetovalnih delavcev srednje šole, prijavnico za vpis v dijaške domove pa v vednost na elektronski naslov za vpis v dijaškem domu. Ob tem poudarjajo, da na prijavnici za vpis v srednje šole nista potrebna podpis in žig ravnatelja osnovne šole. Kandidatom, ki so že oddali prijavnico za vpis, nove ni treba več pošiljati, saj so do zdaj prispele prijavnice veljavne in upoštevane.

Da bi se v čim večji meri izognili fizičnim obiskom srednjih šol, kandidatom svetujejo, da če se bodo odločili za prenos prijave, to storijo tako, da na izbrano srednjo šolo, kjer bodo imeli prvotno prijavnico, na elektronski naslov svetovalnega delavca, ki ureja vpis, posredujejo skenirano in podpisano izjavo, v kateri zaprosijo za odjavo iz programa in za prenos prijavnice na drugo šolo, kamor jo želi prenesti.

Rezultati vpisa

Kot izhaja iz rokovnika, bodo kandidate, če bi se prijavili v program oziroma dijaški dom s predvideno omejitvijo vpisa, o tem obvestili 26. junija popoldne (za srednje šole) oziroma 30. junija (za dijaške domove), ko bodo na spletnih straneh ministrstva objavili seznam srednjih šol oziroma dijaških domov, ki bodo vpis omejili. Spodnje meje točk prvega kroga izbirnega postopka na srednjih šolah bodo na spletni strani objavili predvidoma 6. julija popoldne.

Tisti kandidati, ki bodo prijavljeni na izobraževalni program, kjer bo omejitev vpisa in ne bodo sprejeti v prvem krogu izbirnega postopka, bodo prijavnico za drugi krog oddali na šoli, kjer so oddali že prvotno prijavnico, in sicer do 9. julija do 13. ure. Vse podrobnosti o tem, tudi prijavnico za drugi krog, bodo dobili na srednji šoli.

Vse aktivnosti prijavno-vpisnega postopka, ki se bodo morale izvesti neposredno na srednji šoli ali v dijaškem domu (izvedba preizkusov nadarjenosti in vpis v srednje šole oziroma dijaške domove), bodo, če bo treba, izvedli ob zagotavljanju ustreznih zdravstvenih ukrepov, so še zapisali na ministrstvu.