Minister za izobraževanje Vinko Logaj je po četrtkovem požaru v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani napovedal predlog spremembe zakonodaje, s katero bi nadgradili zahteve glede protipožarne zaščite tovrstnih objektov. Prav tako je napovedal finančno podporo za protipožarne ukrepe, denimo obvezne požarne alarme. Polovica dijaških domov v Sloveniji namreč nima alarmov za požarno varnost, saj jih po veljavni zakonodaji niso nujni.

Sorodna novica Ravnatelj po požaru: Sobe bodo pripravljene in na voljo v nedeljo od 16. ure dalje

Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob odprtju prenovljene železniške postaje v Novi Gorici zagotovil, da se bo spremenila zakonodaja, če bo to potrebno. Prepričan je, da se je Logaj z odreditvijo pregleda požarne varnosti podobnih objektov ustrezno odzval in izrazil upanje, da bo dogodek nauk za naprej.

V Dijaški organizaciji Slovenije menijo, da to ni dovolj in da imajo pravico do varnega bivanja. "Predsednika vlade in ministra za vzgojo in izobraževanje pozivamo k takojšnjemu odstopu," je za Televizijo Slovenija dejal član predsedstva Dijaške organizacije Slovenije Jan Žebre. "Tokrat smo imeli primer požara, naslednjič bo poplava, potres, sprašujemo se, ali bodo te stavbe sploh zdržale."

DIC inšpektorji nazadnje pregledali pred desetimi leti

Na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so v četrtek napovedali, da bodo po požaru v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani tam opravili izredni inšpekcijski nadzor. Ta dom so sicer že pregledali, nazadnje leta 2015, ob nadzoru so ugotovili določene nepravilnosti, ki pa so jih odpravili v odrejenem roku.

Na vprašanje, ali po požaru načrtujejo sistemski pregled požarne varnosti tudi preostalih dijaških domov, so pojasnili, da imajo nadzore dijaških domov v letnem načrtu dela. Ker so trenutno vsi vpeti v intenzivne nadzore zaklonišč, bodo nadzore domov začeli takoj, ko jih bodo končali, so zapisali.

Sorodna novica Mujanović: Izvor požara je zagotovo na hodniku, kjer je ekološki kotiček

MNVP: Odgovornost lastnikov je, da ugotovijo, ali je stanje objekta ustrezno

Na ministrstvu za naravne vire in prostor pa so za STA danes spomnili, da gradbena zakonodaja že zdaj omogoča vse posodobitve v smeri izboljšanja varnosti v javnih objektih. Nujni gradbeni posegi v obstoječe objekte so predmet resornih predpisov. "Odgovornost investitorjev in lastnikov je, da ugotovijo, ali stanje objekta še ustreza njihovim pričakovanjem in pričakovanjem uporabnikov, ter se odločijo za to, da se objekt prilagodi ustrezni, sodobni gradbenotehnični ravni," so zapisali.

Pojasnili so še, da gradbenotehnični predpisi, tudi predpisi o požarni varnosti v stavbah, obravnavajo investitorje in posledično druge udeležence pri gradnji, ko se lotijo gradnje ali spreminjanja objekta. Tako pri gradnji novega objekta ali rekonstrukciji, nujni rekonstrukciji, spremembi namembnosti ali vzdrževalnih delih velja, da morajo upoštevati veljavne gradbenotehnične in druge predpise, ne glede na to, ali je gradbeno dovoljenje potrebno ali ne.

Gradbena zakonodaja nima nobene zahteve, da mora investitor svoj objekt posodobiti. Prav tako ne zahteva, da investitor določena gradbena dela mora izvesti. Zakonodaja določa, da mora investitor v primeru, ko se odloči, da bo objekt gradbenotehnično spreminjal, gradnjo in spremembe objekta izvesti v skladu z zdaj veljavnimi gradbenotehničnimi predpisi, so pojasnili. Ministrstvo tako ne vodi evidenc o požarnem stanju objektov.

Tudi starejši objekti morajo sicer po navedbah ministrstva zagotavljati požarno varnost. Ko so ti objekti dobili uporabno dovoljenje, so izpolnjevali požarne zahteve tedaj veljavnih predpisov. Dejstvo pa je, da se z razvojem znanja, tehnike, civilizacijskih in drugih pričakovanj ter zmožnosti zahtevane minimalne tehnične zahteve zvišujejo, so še pojasnili.

ŠOU pozval k celovitemu pregledu požarne varnosti ljubljanskih študentskih domovih

Po požaru v DIC-u je študentska organizacija Univerze v Ljubljani pozvala k celovitemu pregledu požarne varnosti tudi v vseh ljubljanskih študentskih domovih. Predlagajo, naj strokovne službe takoj pregledajo stanje požarne varnosti v vseh objektih. Predlagajo tudi revizijo obstoječih požarnih načrtov, preverjanje njihove skladnosti s predpisi in testiranje sistemov za zgodnje odkrivanje požara, kot so alarmni sistemi, hidrantna omrežja ter gasilni aparati.

V ŠOU-u so poudarili, da je treba posebno pozornost nameniti tudi preventivnim ukrepom, zato svetujejo ozaveščanje in usposabljanje študentov o pravilnem ravnanju v primeru požara ter izvedbo rednih požarnih vaj v vseh študentskih domovih, da se tako študenti kot zaposleni seznanijo s protokoli za primer požara.

Zavzeli so se tudi za dodatna vlaganja v posodobitev požarne infrastrukture, vključno z nadgradnjo gasilnih naprav in izboljšanjem požarnih izhodov. Študentska organizacija ob tem opozarja še na preventivne ukrepe, pri čemer predlagajo redne preglede električne napeljave in naprav v študentskih domovih.

"Verjamemo, da bodo tovrstni preventivni ukrepi in morebitna nadgradnja sistemov požarne varnosti prispevali k večji varnosti vseh študentk in študentov ter zaposlenih v študentskih domovih," so zapisali. Pozvali so še k pripravi načrtov za izvedbo teh ukrepov in obveščanju študentov o predvidenih aktivnostih.