Avstrijska državna pogodba (ADP), ki je leta 1955 znova vzpostavila današnjo Avstrijo, je bila za Jugoslavijo in je zdaj za Slovenijo pomembna, saj 5. in 7. člen določata meddržavno mejo in pravice slovenske manjšine.

Obveze iz 7. člena ADP-ja po skoraj sedmih desetletjih še vedno niso v celoti izpolnjene, čeprav je njihovo izvajanje še posebej pomembno na področjih zagotavljanja ustreznega dvojezičnega izobraževanja od predšolske vzgoje do konca obveznega šolanja, javne rabe slovenskega jezika in vidne dvojezičnosti, so zapisali v sporočilu.

"Pričakujemo, da bo Republika Avstrija vložila dodatne napore za izpolnitev zavez iz ADP-ja in zagotovila polno uresničevanje pravic slovenske manjšine tudi v skladu z mednarodnimi konvencijami o pravicah in položaju narodnih manjšin, h katerim je pristopila. Pozivamo k čimprejšnji implementaciji ustreznih rešitev za vprašanja, ki jih manjšina izpostavlja," so sporočili.

Sorodna novica Avstrijska državna pogodba: "Cincanje slovenske politike je najslabša možna rešitev"

Z ADP-jem je bila deset let po koncu druge svetovne vojne znova vzpostavljena samostojna in demokratična Avstrija. Pogodbo so podpisali predstavniki zavezniških sil – ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije – ter Avstrije. Veljati je začela 27. julija istega leta, ko je vseh pet pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine pri depozitarju, za katerega je bila izbrana takratna Sovjetska zveza.

Avstrija nasprotuje, Slovenija odlaša

Avstrija zavrača, da bi katera od novonastalih držav, med njimi Slovenija, nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP-ja ali držav, ki so k njej pristopile in med katerimi je bila nekdanja Jugoslavija. Slovenija se sicer šteje za naslednico ADP-ja, a nasledstva ni notificirala. Pozivi k notifikaciji Avstrijske državne pogodbe so v DZ-ju v preteklih letih sicer že večkrat odmevali, a slovenska politika poguma za to odločitev zaradi nasprotovanja Avstrije še ni zbrala.