Višina RTV-prispevka je nespremenjena že od leta 2012. Foto: TV Slovenija/Adrian Pregelj
Višina RTV-prispevka je nespremenjena že od leta 2012. Foto: TV Slovenija/Adrian Pregelj

Po zakonu o RTV Slovenija lahko vlada za deset odstotkov sama spremeni višino RTV-prispevka, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi. Da so odlok o spremembi višine prispevka že pripravili, so potrdili na ministrstvu za kulturo. A kot ob tem poroča časopis Delo, mora vlada, če želi nov znesek za RTV-prispevek uveljaviti z začetkom leta 2025, odločitev sprejeti do konca tega meseca.

Na ministrstvu za kulturo napovedujejo, da bodo spremembe uveljavljene v roku, saj je predlog, po katerem bi se RTV-prispevek s sedanjih 12,75 evra mesečno za posamezno gospodinjstvo dvignil na 14,05 evra, že v medresorskem usklajevanju, vlada pa naj bi ga sprejela do konca avgusta.

Ministrstvo: Brez zadostnih sredstev RTV ne more izvajati svoje funkcije

RTV-prispevek je sicer nespremenjen že od leta 2012, na ministrstvu za kulturo pa pojasnjujejo, da se "s sredstvi, ki se zdaj zberejo s prispevkom, ni več mogoče zagotavljati normalnega delovanja našega najpomembnejšega medijskega in kulturnega javnega zavoda, ki v okviru javne službe obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje več televizijskih in radijskih programov ter digitalnih vsebin, tudi za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter za romsko etnično skupnost, ter celovito informiranje, skrb za arhiviranje in umetniško produkcijo".

Poudarili so, da brez zadostnih sredstev RTV Slovenija ne more izvajati svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja in zagotavljanju uresničevanja ustavne pravice do javnega obveščanja. "Svoboda izražanja iz prvega odstavka 39. člena ustave zahteva od države sprejem ustreznih predpisov, ki naj zagotovijo, da bodo lahko javni mediji samostojno izvrševali svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja. Zato mora zakonodajalec z ustrezno zakonodajo zagotoviti programsko, organizacijsko in finančno samostojnost javnih medijev. To še posebej velja za tiste javne medije (konkretno RTVS), ki jih ustanovi država in katerih glavni namen je zagotavljati uresničevanje ustavne pravice (državljanov) do javnega obveščanja in obveščenosti," so še dodali.

Kmalu naj bi bile v javni obravnavi tudi spremembe zakona o RTV

Svet RTV-ja je vlado k uskladitvi prispevka z inflacijo in zagotovitvi dolgoročnega vzdržnega financiranja, tako kot že velikokrat pred tem, nazadnje pozval junija. Tako aktualna vlada kot vlade pred njo so sicer zaradi pričakovanega burnega odziva javnosti takšne pozive v zadnjih več kot desetih letih ignorirale. Junija so svetniki opozorili, da se je obstoječi sistem financiranja, ki naj bi skrbel za stabilnost javnega zavoda, v 12 letih sam sprevrgel v vir destabilizacije.

Predsednik vlade Robert Golob pa se je takrat odzval z besedami, da samo dajanje več denarja nikoli ne reši problemov. Dodal je, da vztraja, da morajo organi RTV-ja najprej pripraviti dolgoročno vzdržen razvojni program, nato pa bo pomagala tudi vlada. Z ministrstva za kulturo so sicer zdaj sporočili, da že pripravljajo tudi nekatere spremembe zakona o RTV Slovenija. Predlog bo po njihovih napovedih "kmalu v javni obravnavi".

Iskanje novega predsednika ali predsednice uprave

Danes se sicer izteče tudi rok za prijavo na razpis za predsednico ali predsednika uprave RTV Slovenija. Zvezdan Martić je s položaja predsednika uprave odstopil konec maja, saj – kot je tedaj pojasnil – ni imel več zaupanja večine članov Sveta RTV-ja. Edini, ki od prvotne štiričlanske uprave ostaja na položaju s polnim mandatom, je tako delavski direktor Franci Pavšer. Kot člana uprave sta namreč odstopila tudi Simon Kardum in Andrej Trček.

Prijavo na razpis za novega predsednika uprave RTV Slovenija je potrdil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, najverjetneje je oddala prijavo tudi Natalija Gorščak, od junija vršilka dolžnosti predsednice uprave, poroča Radio Slovenija.

Kandidati morajo sicer poznati problematiko javnih medijskih servisov in imeti med drugim vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v večjih sistemih z najmanj 100 zaposlenimi.