Spomnimo, ob prvem šolskem dnevu smo Ogulinovo povprašali, koliko danes starše stane osnovno in srednje šolanje otroka in kako se s tem stroškom spopadajo. Po njenih besedah posamezen razred osnovne šole stane od 400 do 500 evrov na otroka, saj morajo starši poleg gradiv plačati še dodatne stroške (malica, kosilo, uporaba telovadnice, čistilke …), šolanje pa da postaja vse bolj privilegij bogatih.

A na ministrstvu (MIZŠ) trdijo, da te navedbe niso točne. Poudarjajo, da so učbeniški skladi obvezni v vseh osnovnih šolah, kjer je izposoja učbenikov že od leta 2007 brezplačna, saj jo financira država. V srednjih šolah pa prav tako prispeva finančna sredstva za vzpostavitev učbeniškega sklada, ki ga ima po navedbah ministrstva večina srednjih šol.
Ob tem dodajajo, da se lahko učitelji poleg učbenikov odločijo tudi za druga učna gradiva, vendar mora šola pred določitvijo končnega seznama drugih učnih gradiv dobiti soglasje od sveta staršev. "Na ministrstvu ugotavljamo, da se je v zadnjih letih precej zmanjšala uporaba drugih učnih gradiv, šole se odločajo za uporabo le tam, kjer strokovno ugotavljajo, da uporaba drugih učnih gradiv bistveno pripomore h kakovosti učnega procesa," poudarjajo.
Ker država plača, šola ne sme zaračunati
V povezavi z dodatnimi stroški pa so pojasnili, da država krije tudi materialne stroške šol, zato šola učencem ne sme zaračunavati fotokopij, papirja, uporabe šolskih prostorov … Hkrati pa so navedli, da se je februarja letos močno povečalo število upravičencev do subvencionirane prehrane. Teh je po novem okoli 60 odstotkov vseh učencev in dijakov.
"Tudi v šolskem letu 2013/2014 je za subvencije šolske prehrane v osnovnih in srednjih šolah predvidenih 33 milijonov evrov," zagotavljajo na šolskem ministrstvu.
Učitelj se sam odloči, kaj bo uporabljal
Poleg tega nas je zanimalo, zakaj ni enotnega standarda glede uporabe učbenikov. V povezavi s tem na ministrstvu pojasnjujejo, da imajo učitelji določeno mero avtonomije glede izbora učbenika, ki se bo uporabljal v učnem procesu.
"Učitelj se sicer lahko odloča med različnimi naslovi učbenikov pri posameznem predmetu, vendar pa mora preudarno izbrati učbenik, za katerega presodi, da bo z njegovo pomočjo najlažje dosegel cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Ko se odloči za uporabo določenega učbenika, šola zagotovi v učbeniškem skladu ustrezno število izbranega učbenika, da imajo vsi učenci možnost izposoje. Menjava naslova učbenika je mogoča šele po poteku veljavnosti, ki pa je pogojena s spremembami učnih načrtov," pojasnjujejo.
Učiteljska avtonomija velja tudi za elektronska gradiva, za razvoj katerih je bilo v zadnjih šestih letih porabljenih že 29 milijonov evrov in za katere je Računsko sodišče ugotovilo, da bi bili lahko porabljeni bolj smotrno. "Na ministrstvu beležimo podatke o tem, da se iz leta v leto učitelji vse pogosteje odločajo za uporabo e-gradiv v učnem procesu," še pišejo na ministrstvu.