"Za zdaj gre za spontano gibanje množic, ki mu je treba dati neko vsebino. Mi skušamo sodelovati pri oblikovanju te vsebine in ne nameravamo podati zadnje besede," je pred nekdanjim ljubljanskim vojaškim sodiščem na Roški cesti dodal Jože Pirjevec, ki je predstavil delo in manifest Odbora za pravično in solidarno družbo, ki si je za geslo izbral poziv "Nazaj na Roško".
Člani tega novoustanovljenega odbora, med katerimi so tudi Vuk Ćosić, Barbara Rajgelj, Darko Štrajn, Dušan Keber, Igor Korsič, Srečo Dragoš, Niko Toš, Rudi Rizman , Božo Repe, Dušan Plut, Igor Vidmar, Spomenka Hribar, Aleš Črnič, Ljubo Bavcon, Matjaž Hanžek …, so se predstavitveno sestali pred zgradbo, kjer je potekalo sojenje četverici obtoženih v aferi JBTZ.
Predstavili so svoj manifest in zahteve, med katerimi na prvem mestu zahtevajo odstop sedanje vlade in oblikovanje tehnične vlade. Prav tako od vlade zahtevajo tudi, da javnost seznani z identiteto in s cilji provokatorjev, ki so izzvali nasilje na demonstracijah konec novembra v Ljubljani, saj so prepričani, da vlada razpolaga s podatki o njihovi identiteti in ciljih.
Protestnike na petkovih in poznejših demonstracijah pa pozivajo, naj provokatorjem ne nasedajo, temveč jim na miren način preprečujejo napade na policiste. "Posebej vabimo tako protestnike kot tudi policijo, da ne nasedajo provokacijam. Zelo bi bilo nevarno, da se provokacije izrabijo za uvedbo izrednega stanja," je opozoril Pirjevec.
Odbor v svojem manifestu zahteva uresničitev temeljnih družbenih soglasij, kot so trojna delitev demokratične oblasti, uresničena socialna, pravična in pravna država, avtonomne javne institucije na vseh družbenih področjih, enakost pred zakonom ter spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic ter državljanskih in političnih svoboščin.
Minuta molka za pravno državo
Pirjevec je povedal, da je poudarek njihovega delovanja na pravični in solidarni družbi in da to skušajo uvrstiti v širši kontekst protesta, ki se širi med ljudmi in ki še ni dobil pravega programa. Ob tem je povabil vse, da se nam pridružijo, "da skupaj razmislimo, kako spremeniti našo državo, da bo res pravična".
"Slovenija je bila v prvem razredu med državami v tranziciji, zdaj pa je med najbolj vprašljivimi družbami v Evropi. Tu se je nekaj zalomilo. Sam mislim, da so politične elite, tako na levici kot desnici, odpovedale in treba je začeti misliti na novo," je še dodal Pirjevec.
Člani Odbora za pravičnost in solidarnost so se po predstavitvi svojih zahtev se poklonili padli pravni državi z minuto molka.
Slovenija bi lahko postala Madžarska
Na predstavitev zahtev in manifesta je pred nekdanjo vojašnico na Roški prišel tudi nekdanji predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic, 88-letni pravnik Ljubo Bavcon in dejal, da bi morala nastopiti tehnična vlada in da ima Slovenija zadosti ljudi, ki bi bili lahko predsedniki tehnične vlade.
Sociolog Rudi Rizman pa je opozoril, da moramo priti do neke alternative nastali situaciji, saj bo sicer nastopila najslabša alternativa, ki se je dogajala v zgodovini. "Imamo primer dogodkov, s katerimi simpatizira del politične elite, že v sosednji državi Madžarski, kjer nimamo opraviti ne z revolucijo ne z izrednim stanjem, temveč z nečim morebiti hujšim, z normalnim stanjem v narekovajih, ki je daleč od tistega, kar je napovedoval padec berlinskega zidu," je povedal Rizman.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje